Slavospev! Hvalnica! Norost!

Draga lenoba, zvest ti bom do groba!

Vsi ti govorijo, da ne smeš bit len, da je to slabo. Da kdo te bo pa gledu.
Gledam nazaj in jebenti! Vse najbolše stvari v lajfu so se zgodile zarad tega, ker sm bil len.

Nikol ne bi vedu, da mam talent za marketing, gofljo gont in podobno firmo, če ne bi že kot otrok trdno verjel, da je lažje 8 ur tipkat/govort/gruntat, kt pa 8 ur lopato gont, alpa kramp.

Nikol ne bi šu z Nikom swipa delat, nikol ne bi pol pršu na Ustvarjalnik, in verjetn ne bi nikol odkriv svojih pravih talentov in jih razvijov, če ne bi bil preveč len za faks. Elektrotehnika, you never got the best of me!

Lenoba, oblikovala si me, moj karakter in razmišljanje sta plod tebe. Dost ironično, da sem na koncu sem zarad tebe začel uživat v kuhanju. Vsi lenuhi, prdružte se mi! I am lazy, I am free! Lazyness reign o’er me!!

Draga Lenoba, zvest ti bom do groba!

Ljuba poguba, nikol ne bom pozabu tvojga poljuba!

Pravjo, da ma vsak svojo skrivnost k je nikol ne deli z nobenmu. Jst nism ta vsak. Spomnem se, kako sva se pri mojih 16 letih na Bledu srečala. S smrtjo, namreč. Pravjo, da prve ne pozabiš nikol.

Najbolj me je šokirala tišina v moji glavi. Z nožem na vratu je lajf precej enostavn in naenkrat maš odgovore na vse in ne sprašuješ se ničesar. Drugo, kar me je šokiral, je bla reakcija. Pravjo, da je v ljudeh survival instinct.

Ni ga. Je nekej bl zverinskega, nekej kar ni za med normalne ljudi.

Spomnem se, kako se mi je ustavla glava. Ne da se opisat tega. Nočem opisat tega. Spomnem se, kako je model zakriču in kako sm se v stotinki vrnu nazaj v Matija. Od takrt naprej je Matija drug Matija.

In pol sm spizdiu. Spizdiu ko podgane z ladje, spizdiu ko da mam rakete na hrbtu, ko da se za mano sam vrag podi. Šele kasnej je za mano pršlo, kaj se je zgodil, kaj sm naredu, in par vikendov nism hodu ven.

Takrt sm se nauču najbl pomembno lekcijo lajfa. In to je to, da življenje nima cene. Ne zato, ker se ga ne da kupit, alpa ker je tolk vredn, ampak ker ni vredn nič. K te boža smrt spoznaš taprav pomen nemoči.

Taka izkušnja te nauči, kaj so problemi, in kaj ljudje dojemajo za probleme. 
Taka izkušnja te brcne v rit tko, da buler pr grlu vn pogleda in se zadere:
“PIZDUUUN!! ZAKAJ živiš?!?” In ti se userješ in ti se sesedeš.

In pizdun si, dokler si ne znaš odgovorit na to. My moral code ain’t long, but at least I have one. Nobena šola, noben mentor, noben self-help me ni tolk nauču o življenju kt mrzu nož. Upam da ne bo nobenga več.

Ljuba poguba, nikol ne bom pozabu tvojga poljuba!

Radost, zmerej bi bil rad tvoj gost!

Če sm pizda, ker se rd smejim na glas, hočem za vedno bit pizda!
Če sm kreten, ker povem stvari take kt so, hočem bit za zmer kreten!
Če sm prasica, ker mi je všeč resnica, pa nej bo!

Matija ne mara stvari, k nimajo substance, stvari, k nimajo vsebine. On ma rd stvari take kt so, v vsej svoji slavi polni napak! Všeč so mi stvari, k štrlijo ven! K jih ne morš ignorirat, tud če jih hočeš! Všeč mi je slon v trgovini s porcelanom! Jst sm slon v trgovini s porcelanom!

Ne morš se čudt, da gre vse narobe, če si dal slona (!) v plac, poln porcelana. Dej ga v savano, nej bo žival žival in nej šeta okol in dela svojo stvar, nej dela tist, za kar je bil narjen!

Ne narobe razumet. Slon ni poseben zarad tega ker karkol posebnga dela. Slon je poseben, ker je slon! Če bi slon glumil karkol drugga bi se vse zgubil.

Ker sem zvest lenobi, ker se še spomnem tistga smrtinega poljuba in ker sem slon, mam res rd radost. Tiste trenutke, ko smeh bruhne sam od sebe, tiste male zmage v lajfu, tist pir s frendi, tist nor party, tist epsk večer.

Vse tiste punce, k se rade smejijo, vse njihove bad hair daye, vsakič, k jim mejk ap ne rata, rd mam vse to! Uživam v tem! Priznam, jst sm šovinističn kreten! Zato se grem zdej z balkona zadret:

Radost, zmerej bi bil rad tvoj gost!

Lajf!!!

Lajf, nama gre res dobr. Upam, da bova še na dolga leta tkole. Na vse nove obraze, na stare poraze, na večne prjatle, na zlate čase! Nej trajajo!

Na dolge, ovinkaste ceste! Na glasbo! Na ples! Na tisto babico, k mi je pomahala, ker sm ji ustavu na prehodu za pešce! Na tole najino preobrazbo! Nej še dolg gori tale kres!

Bol, kt se ti prepuščam, bolš se do mene obnašaš. Men je tak deal kr vredu. 
Vem, da me za ovinkam čaka trol s kijem, da me bo butnu dol in me mlatu do onemoglosti. Vem to.

Ampak ne more trol tolk cajta tepst, kt mam jst trdo glavo. Ker lajf, ti si en svoj hudir. Včasih daš največji cukr v kikli, včasih pa daš batine. Včasih si res pizda, včasih si pa res kralj. Ampak men si kul tak kt si. Še na mnoga!

Enkrat me bo ta troll stolku do smrti. Pa nej, ko mu jebe mater. In k me povpraša po zadnjih besedah, bom ko pjan kreten ves krvav zavpu: “PIZDUUUN!! jst sm lajf ž’vu!!!”

One clap, two clap, three clap, forty?

By clapping more or less, you can signal to us which stories really stand out.