Grčija ostaja zadolžena, vlada optimistična

Protivarčevalni protesti v Atenah. 17.5.2017 (Photo copyright: Katja Lihtenvalner)

Grška vlada je prejšnji teden s kvartetom institucij posojilodajalcev podpisala dolgo pričakovani sporazum o finančni pomoči. Atene bodo zdaj morale pripraviti ustrezne člene zakonodaje, da bi parlament lahko odobril sveženj ukrepov.

“Izbira je bila težka, vendar bo sporazum vodil do jasnega napredka v prihodnosti,” je bil neposreden grški premier Aleksis Cipras, ko je nagovoril poslansko skupino Sirize, kjer je najprej iskal podporo. Požel je bučen aplavz. “Grčija bo kmalu stala na svojih nogah,” je obljubil ter ovrgel vse namige o predčasnih volitvah. “Na volitve bomo šli, ko se bo naš mandat iztekel. To je leta 2019,” je napovedal.

Pričakovati je, da bo poleg poslancev Sirize varčevalne ukrepe podprla skupina poslancev iz koalicijskih desničarskih Neodvisnih Grkov. To bo dovolj, da bi Cipras lahko dosegel večinsko podporo v parlamentu. Grška vlada do julija potrebuje 7,5 milijarde evrov, da bi lahko vrnila del dolga in si zagotovila nadaljnjo finančno pomoč.

“Sporne in pretirane zahteve Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla so krive zato, da so pogajanja o pomoči Grčiji trajala tako dolgo. Zahteve omenjenih strani bi nedvomno prinesle dodatno varčevanje grški ekonomiji in sta jih zavrnili tako grška vlada kot Evropska komisija,” za Večer pojasni Dimitris Papadimulis, podpredsednik Evropskega parlamenta ter vodja delegacije Sirize v njem.

Papadimulis zagotovi, da je grška vlada opravila svoj del obveznosti in zahtev, ki se nanašajo na program pomoči. “Primarni presežek za leto 2016 znaša 4,1 odstotka namesto 0,5 odstotka, kar je bil najprej cilj programa,” razloži evropski poslanec. “Končni dogovor bo dosežen 22. maja. Od takrat dalje bi Grčija lahko nadaljevala po pozitivni poti opomočenja trga ter stabilnostnem gospodarskem razvoju,” doda Papadimulis.

Novi varčevalnu ukrepi bodo najbolj prizadeli upokojence. 17.5.2017 (Photo copyright: Katja Lihtenvalner)

Breme dolga na upokojencih

Optimistične napovedi grškega premierja ter očitki nemškemu finančnemu ministru pa ne pomagajo razočaranim Grkom, ki nad novimi varčevalnimi ukrepi niso nič kaj navdušeni.

“Upokojenci bodo najbolj prizadeti ob prihajajočih varčevalnih ukrepih in to kar dvojno: pokojnine se bodo v povprečju znižale za devet odstotkov, hkrati se bo zgornja meja za obdavčitev pokojnine znižala za tri tisoč evrov na približno 5500 evrov. S tem bodo prizadeti tudi tisti z najnižjimi pokojninami,” za Večer pojasni Nik Malkucis, urednik ekonomskoanalitične spletne strani Makropolis in kolumnist grškega dnevnika Katimerini.

Grška ministrica za delo Efi Ahtsioglou je po podpisu sporazuma zatrdila, da bodo rezi prizadeli samo vsakega tretjega upokojenca. Na drugi strani Katimerini poroča, da bo dejansko prizadetih več kot milijon od 2,7 milijona upokojencev. Grški upokojenci so že večkrat v zadnjem letu protestirali na domačih ulicah. Splošna stavka je napovedana tudi za danes.

V predvolilni kampanji pred dvema letoma, ko je cela Evropa z napetostjo opazovala dogajanje v Grčiji, je Cipras zavračal varčevalne ukrepe ter reze v pokojnine, privatizacijo ter odpuščanja javnih uslužbencev. Mnoge od obljub je ob pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci kmalu moral požreti.

“Grška vlada s Sirizo na čelu je podedovala državo v uničujoči krizi. V zadnjih treh desetletjih sta prejšnji vladi Nove Demokracije in Pasoka pustili za sabo skorumpirano državo, nebroj ekonomskih škandalov ter slabo upravljanje javnega sektorja,” nam razloži Papadimulis, ki verjame, da je bilo v samo dveh letih izpeljanih več pomembnih reform na področju zdravstva, izobraževanja, begunske politike, javne uprave itd.

Več: http://www.vecer.com/grcija-ostaja-zadolzena-vlada-optimisticna-6263238

Manjša skupina protestnikov se je pred grškim parlamentom spopadla s policisti, ki je uporabila solzivec. Atene, 17.5.2017 (Photo copyright: Katja Lihtenvalner)