Marjeta’s Cuisine: Rumove kroglice da te kap!


Kako najprijetneje presenetiti goste v prazničnem času? Sicer verjamem, da velika večina, vključno z mano, v teh poprazničnih dneh ne razmišlja več toliko o sladkem, ampak misli uhajajo bolj h kakšnim juham in enolončnicam. Ali kislemu zelju, ki je bil na mojem jedilniku ravno danes. Pa vendar … končni rezultat — v obliki rumovih kroglic — je bil tako dober, da si recept zasluži objavo, poleg tega pa se bližata še pravoslavni božič in novo leto, zato bo prišel mogoče ta recept še komu prav. Kakorkoli, jaz sem s sladkimi dobrotami (vsaj) za nekaj časa opravila. :)


Zadnji recept, o katerem sem pisala, je bil recept za slastne tortilje (klik). Ker sem minule praznike precej pekla, sem mislila, da se bom težko odločila za jed, ki si zasluži čisto desetko. Potem pa sem naredila prvi grižljaj najbolj slastnih rumovih kroglic na svetu … ta-daaa! Čista desetka! Kakšna skromnost, ne? :) Ampak resnično … sestavine so se med sabo odlično povezale in prepojile v omamno dobro zmes. Testo mi je uspelo že v prvem poskusu, tako da se mi ni bilo potrebno mučiti z dodajanjem sestavin, da bi dosegla večjo kompaktnost mase. Rum na koncu pa je bil samo še pika na i.

Letos sem rumove kroglice prvič delala povsem sama. Res je, da sem v otroštvu rada pomagala mami pri oblikovanju in pomakanju kroglic v čokolado. Le zakaj? :) Res je tudi to, da je kar nekaj kroglic oblitih s čokolado vedno magično izginilo z obličja zemlje še preden bi uspele prispeti na svoje ciljno mesto, ki jih je čakalo na krožniku. Ampak to je popolnoma človeško … sama se rada pošalim, da so ljudje, ki tega ne počnejo, sigurno pripadniki kakšne posebne sekte … :) Nekakšna motivacija za sodelovanje pri peki z mamo na sploh, ne samo pri ustvarjanju čokoladnih kroglic, mi je bilo že kot otroku to, da so bila moja usta na koncu VEDNO vsa čokoladna. V prav nobeni posodi ni ostalo niti najmanjše sledi za kakšnim testom, ki je romalo v pekač. A najslajše si je bilo vedno oblizniti prste polne stopljene čokolade … njam njam! :)


Ko sem iskala recept za kroglice, sem v maminih starih kuharskih knjigah in zvezkih zasledila kar nekaj receptov. Tudi na spletu jih je bilo precej. Vendar mi je pri vsakem receptu nekaj manjkalo. Tako sem odložila vse knjige stran, zaprla vse spletne zavihke in se odločila, da bom tokrat sestavine zmešala skupaj čisto sama. Nekoliko sem presenetila samo sebe, saj se mi tokrat začuda ni oglasil moj perfekcionistični glasek: “Kaj pa, če na koncu ne bo dovolj dobro in dovolj popolno narejeno??” Ne morem reči, da mi je bilo vseeno za to, kako vse skupaj na koncu izpade, ampak v enem trenutku sem dobila nekakšno posebno motivacijo in zaupanje vase … kot da bi me prevzela neka magična kuharska moč. :) (Tudi tukaj gre zahvala za mojo spremembo, ki morda na prvi pogled izgleda majhna, a je meni osebno zelo pomembna, delu po teoriji Vrednost neuspeha z Metodologijo čiščenja vrednot.) Poleg tega pa sem vedela, da gre za dokaj preprosto jed, ki je ni potrebno niti peči in s katero bi težko kaj “sfalila”, po domače povedano. Kar se je dejansko na koncu tudi izkazalo.

Če mi je šlo mešanje sestavin skupaj odlično od rok, mi je kasneje sama dekoracija kroglic povzročila kak siv las ali pet. Zanjo sem porabila nekaj več časa od predvidevanega. Kroglic sicer res ni bilo toliko, ampak se je njihova lepotna dodelava kljub temu kar zavlekla. Da o kaotičnem stanju kuharskega pulta sploh ne govorim … :) Kot da to ne bi bilo dovolj, sem dodatno stremela še k čim bolj pisano-čokoladno-kokosovem ustvarjanju, saj nisem želela, da bi si bile kroglice med sabo vse enake. Mrvice v kombinaciji s kokosom so se dejansko izkazale za odlično idejo! Končni izdelek je presegel moja pričakovanja … poleg slastne teksture je stvar tudi vizualno prav lepo izpadla. Tako se je na koncu ves trud poplačal in ni mi bilo žal niti ene minute vložene v tokratno ustvarjanje. :)

Kroglice so se na silvestrski večer izkazale za odličen dodatek k vinu in šampanjcu. Definitivno pa si zaslužijo izdelavo tudi ob kakšnih drugih priložnostih. Po moje bi bili tudi dobra izbira za otroke, s tem da se v tem primeru rum preprosto zamenja s pomarančnim sokom in/ali mlekom.

No, pa gremo k receptu …


Sočne rumove kroglice za telebane

Sestavine:
- 200 g Albert keksov
- 100 g sladkorja v prahu
- 50 g čokolade v prahu
- 50 g kakava (Nesquick, Benquick ali katerega drugega)
- 50 g mletih orehov
- 50 g masla
- 3–4 jedilne žlice ruma
- 1 beljak
- 2 jedilni žlici kokosove moke
- sestavine za posip: čokoladne in pisane mrvice, jedilna čokolada, kokos …


Priprava:
1. Albert kekse med prsti zdrobimo v večjo posodo (lahko uporabimo tudi valjar ali pa kar multipraktik). Dodamo sladkor v prahu, čokolado v prahu in kakav ter s kuhalnico premešamo.
2. Zgornjim sestavinam dodamo nekoliko stopljeno maslo (sama sem maslo najprej pustila nekaj časa na sobni temperaturi, nato pa ga za par sekund postavila v mikrovalovko — na najnižjo jakost!). Tako pripravljeni zmesi dodamo beljak, ki ga uporabimo, ker maso odlično poveže skupaj (alternativa beljaku je večja količina dodanega masla — namesto uporabljenih 50 g približno 200–250 g, sicer bo testo preveč suho). Vse sestavine z rokami dobro pregnetemo, da dobimo kompaktno maso.
V primeru, da je testo presuho, lahko v zmes dolijemo par kapljic mleka ali dodamo še malo masla. Če je testo preveč “pocasto”, pa k sestavinam dodamo še nekaj zdrobljenih keksov — povsem po občutku.
3. Posodo s testom prekrijemo s folijo za živila in jo za kakšno uro postavimo na hladno. Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih polagamo na pekač eno poleg druge.
4. Kroglice poljubno okrasimo — sama sem jih najprej pomakala v stopljeno jedilno čokolado (črno in belo), nato pa posipala s kokosom ter čokoladnimi in pisanimi mrvicami.

Mmm, pa dober tek! :)


Show your support

Clapping shows how much you appreciated Marjeta Marković’s story.