Gospodarji in sužnji denarja

34 min readOct 28, 2021

Avtor: Robert Breedlove (original)

Prevedel: @pjerdbrt

Denar je orodje za trgovanje s človeškim časom. Sodobni gospodarji denarja v današnjem času, centralne banke, uporabljajo to orodje kot orožje za krajo našega časa, kar povzroča neenakost. Zgodovina nam nedvoumno kaže, da korupcija monetarnega sistema vodi v moralni propad, kolaps urejene družbe in suženjstvo. Skušnjava upreti se manipuliranju z denarjem se je za človeka vedno izkazala za premočno, da bi se ji človeštvo lahko uprlo. Edini protistrup za to je nepokvarljiv denar — Bitcoin.

Ponarejevalci so sužnjelastniki

“Človek opremljen z znanjem ni primeren za sužnja.” — Frederick Douglass

V stari zahodni Afriki, so se za izmenjavo vrednosti oz. denar uporabljali “aggry beads” — majhne, okrasne steklene kroglice— in to kar nekaj stoletij. Te kroglice so bile nejasnega izvora in so bile sredstvo prenosa bogastva med ljudmi (kot denar) in med generacijami (največkrat kot dota ali kot dediščina). V 16. stoletju, ko so se v Afriki pojavili evropski raziskovalci, jim je hitro postalo jasno, da so te kroglice izredno cenjene med tamkajšnjimi prebivalci. V tistem času je bila tehnologija za izdelavo teh kroglic v Afriki primitivna, zato jih je bilo izredno težko izdelati in so bile zanesljivo redke v primerjavi z ostalim blagom, ki je bil takrat tam na razpolago. To je bil v bistvu njihov denar, lahko pa mu rečemo tudi monetarni sistem za določanje vrednosti.

aggry beads = steklene kroglice, imenovane tudi “slave trade beads”

V Evropi, pa je bilo steklarstvo mnogo bolj razvito; ponarejene kroglice so bile skoraj enake kot “prave” in so se zato za nizko ceno lahko izdelale na stari celini. Seveda so mnogi iznajdljivi Evropejci kmalu začeli organizirati odprave v zahodno Afriko, seveda pa so s sabo imeli tudi veliko število ponarejenih kroglic. To je bil prvi in to precej šolski primer izkoriščanja nekega denarnega sistema na svetu. Temu, na videz neškodljivemu izvozu steklenih kroglic je sledilo večdesetletno ropanje afriškega bogastva, naravnih virov in nazadnje — časa.

Domačini so seveda zlahka zamenjali svoje težko prisluženo premoženje za “fake”, neprave kroglice, saj niso imeli razloga, da ne bi verjeli, da so prave. To trgovanje pravega premoženja za ponarejene kroglice, ki je trajalo več desetletij je olajšalo delo Evropejcem, saj je bilo ropanje počasno in to je bil prvi primer organiziranega kriminala, ki je povsem opustošil Afriko. Kasneje so te kroglice imenovali tudi kroglice sužnjev, saj so mnogi bili prisiljeni prodati sebe ali svoje otroke evropskim uzurpatorjem. Kroglice sužnjev so le en izmed jasnih zgodovinskih denarnih sistemov, uporabljenih s strani ponarejevalcev/nepoštenih akterjev, ki se je izkoristil v slabe namene in je postal ključnega pomena v večstoletni čezatlantski trgovini s sužnji.

V 365 letih je bilo več kot 12,5 milijona sužnjev prepeljanih iz Afrike v Evropo in Ameriko.

Ironija te zgodbe pa je v tem, da so ladje, ki so bile prej napolnjene s “suženjskimi” perlicami, pozneje odplule na evropske in ameriške obale s polnim človeškim tovorom. Sužnji so bili nečloveško in neprizanesljivo zloženi v trupih ladij, podobno kot kroglice prej, s katerimi so kupili svoj človeški tovor.

Kot krogljice za nakup prej, so bili afriški sužnji tesno zapakirani v trupe ladij

Žal to ropanje bogastva ni bila osamljena epizoda. Trakovi iz blaga so bili še ena oblika denarja, ki so ga uporabljali v starodavni Afriki, ki so v mnogih stoletjih poslovanja z muslimanskimi trgovci s severa postali dobro uveljavljen transakcijski medij. Lokalna afriška plemena so proizvajala te platnene trakove — pogovorno znane kot “panos”, vendar so jih prekašale učinkovitejše proizvodne metode, ki so jih uporabljali Portugalci. Zgodilo se je podobno kot s kroglicami, saj so z njimi kupovali sužnje. Kupljeni sužnji pa so kasneje na portugalskem izdelovali te trakove iz blaga, prav te, ki so jim oduzeli prostost. Škotski zgodovinar Cristopher Fyfe je to opisal takole:

“Nekateri sužnji so bili po poklicu tkalci in so nato v Evropi tkali bombaž v blago, podobno kot prej doma. Na Portugalskem so bili uvedeni novi vzorci, ki so se imenovali “Severno afriški”, od sredine 16ga stoletja naprej pa “Cape Verde panos”, ki so se redno izvažali v Gvinejo, zaradi zamenjave za sužnje.”

Privabljeni s skoraj neomejenim dobičkom, so portugalski proizvajalci “panosov” kmalu ustanovili monopol, ki ga je sponzorirala država, imenovano Grão Pará and Maranhão Company. Ta je zahteval, da se vsi denarni tokovi v zvezi z izdelavo in skladiščenjem “panosov” nominirajo in plačujejo kar s “panosi” samimi. To podjetje je s “panosi” plačevalo davke, z njimi je urejalo vse pogodbe v zvezi s trgovino s sužnji in za najem vojakov.

Če navedemo le en podoben, nenaključen primer danes: vlada ZDA uveljavlja uporabo dolarjev za pobiranje davkov, kot zakonito plačilno sredstvo (legal tender), kot nominalno valuto za trgovanje z nafto (petro dolar) in kot mednarodno rezervno valuto. (“pretirani privilegij”).

Dogodki, ki so osupljivo podobni kroglicam in panosu, se danes odvijajo po vsem svetovnem gospodarstvu: ameriški dolar v vašem žepu, tisti, za katerega ste delali in se žrtvovali zanj, da bi ga pridobili, ameriška vlada oz. centralna banka množično proizvaja s pritiskom na tipko (brez napora oz. zastonj). To se v časih krize še bolj pospešeno dogaja in v večjem obsegu (od krize 2008 do danes se “printanje denarja” zaskrbljujoče eksponentno povečuje). Na enak način, kot so imeli Evropejci dostop do mnogo boljše tehnologije izdelave stekla, ki jim je omogočala ponarejanje denarja po nizki ceni, ali portugalsko monopolizirano proizvodnjo panosov, imajo centralne banke izključni privilegij, da proizvajajo denar po skoraj ničnih stroških, kar jim omogoča počasi zapleniti bogastvo vseh uporabnikom dolarjev. Čeprav so vlade in centralne banke navidez nenasilne, uporabljajo povsem enak princip, kot so ga Evropejci uporabili proti nič hudega slutečim Afričanom.

Zgodovina človeškega delovanja, povezana s kroglicami in panosom, so pomembna lekcija za družbo, ki trpi zaradi centralnega bančništva: tisti, ki lahko monopolizirajo proizvodnjo denarja, postanejo dejansko kartel ponarejanja valut in tako kradejo človeško delo. Ko se manipulira s silami prostega trga, proizvajalci pridobijo asimetrično sposobnost določanja cen brez upoštevanja preferenc kupcev, s čimer spremenijo ekonomske demokracije v diktature in svobodo v tiranijo. Za denar to pomeni, da lahko monopolisti pridobijo človeški čas (ali delovno silo) na trgu po nepošteni ceni. Povedano drugače: denarni monopolisti lahko ukradejo človeški čas — imajo moč, ki jih dejansko naredi za gospodarje sužnjev.

Izključna pravica proizvodnje denarja brez upoštevanja vseh ostalih konkurenčnih trgov denarja je orodje zasužnjevanja — to je gnili privilegij, ki ga monopolisti lahko ohranjajo le s prevarami in nasiljem.

Ponarejene krogljice in panosi so bili le orodje/orožje uporabljeno za pridobivanje človeškega časa; dejanja, ki je med letoma 1501 in 1806 privedla do kraje 12,5 milijona človeških življenj (in posredne kraje njihovih potomcev). Transatlantska trgovina s sužnji je bil počasni holokavst za Afričane. Količinska opredelitev teh grozot z ekonomskega vidika (brez tistih, ki so bili rojeni v suženjstvu): povprečni suženj lahko dela 5000 ur letno 40 let, kar pomeni, da je skupni ukraden čas 2.5T (2.500.000.000.000) ur ali 6,8 milijarde ukradenih ur v povprečnem letu.(povezava na vir)

Transatlantska trgovina s sužnji je bila velikanska grozljivka; če bi bili monopoli glede proizvodnje denarja izpostavljeni “free marketu” oz. svobodnemu trgu, ta grozota ne bi bila tako brutalna. V nenasilni tržni konkurenci delovanje proizvajalcev vodijo želje kupcev. Ta dinamika poganja nizke cene in seveda tehnološke inovacije. Brez te odgovornosti imajo proizvajalci inciativo, da storijo vse, kar je potrebno, da povečajo svoj tržni delež (dobiček), uporabijo pa vsa sredstva, vse do nasilne prisile. Preprosto, prosti tržni pritiski ohranjajo ljudi poštene in kot take so strukture trgov in morale medsebojno prepletene.

Trgi, suverenost in morala

“Za moralno delovanje mora biti človeško dejanje prostovoljno”- Murry N. Rothbard

Tekmovanje je naraven proces odkrivanja: v športu je to način, da odkrijemo, katera ekipa je bolj kompetentna v katerikoli disciplini; skozi celotno sezono so ponavljajoče tekme način, da odkrijemo, katera ekipa je najboljša. Na prostih trgih je konkurenca skupek iger, s katerimi se odkrije “zadovoljevanje želja uporabnikov”: vsak podjetnik “stavi”(z naložbo kapitala, denarja in časa), ko poskuša dokazati, da se njihovi konkurenti motijo in trg vedno pokaže, katero podjetje boljše zadovoljuje svoje stranke. Tržna konkurenca je katalizator poštenega dela in resničnega napredka civilizacije. Kot so rekli ameriški pragmatiki: “resnica je konec raziskovanja” — v tem smislu je prosti trg mogoče obravnavati kot nenehno raziskovanje, ki se osredotoča na resnico. Ideje, ki jo konkurenčni prosti trgi generirajo v realnem času, so najboljši približek resnice-kot je rekel William James:

“Vse poslovne ideje, ki si jih lahko zamislimo…vsaka misel, ki nas bo vodila v izboljšanje naših izkušenj, vse, ki nas bolje povezujejo, delujejo zanesljivo in ohranjajo sadove našega dela in s tem nas čas; so resnične toliko kot je resnična resnica sama.”

Pragmatično je resnico zelo težko ločiti od tega kar je najboljše. V obliki proste izmenjave, se resnica generira v obliki trenutnih cen, dobrih orodij /tehnologije in individualnih vrlin. Cena dinamično kaže oz. predstavlja soglasje udeležencev na trgu glede povprečnega menjalnega razmerja, ta pa izhaja iz neštetih izmenjav na trgu, skozi čas. Orodje/tehnologija s superiorno uporabnostjo je manifestacija človeškega najbriliantnejšega znanja za reševanje določenega problema.

Drugače povedano: ko se podjetniki z eksperimentiranjem sprašujejo o naravi resničnosti, se izdelki / tehnologija, ki jih proizvajajo, in struktura znanja, s katerim so ta orodja dizajnirana, prilagajajo glede na želje strank, dokler najboljša rešitev ne postane tržno prevladujoča. Prosti trg in tekmovalna kompetentnost/ naravnanost sta tisti zahtevani karakteristiki, ki jih podjetnik potrebuje, da se lahko upira ekonomskim pritiskom trgov in da lahko dobro načrtuje svoj proizvodni proces in s tem zadovoljuje svoje stranke in seveda tudi svoje delničarje/investitorje. V bistvu je to nenehno iskanje resnice, ki je samo po sebi ponavljajoče: cene, tehnologija in znanje se nenehno spreminjajo glede na tržne razmere.

“Točkovanje” se v tržnih igrah odkrivanja resnice izraža v denarju (cenah)— ki je le orodje za načrtovanje, pogajanje in izvajanje poslov. Tržna konkurenčnost je proces, ki podjetnikom zagotavlja poštenost: ko pa je ta zatrta s prisilo ali nasiljem — kot to danes vidimo znotraj “legalno pravnih monopolov institucij / držav”-se resnica izkrivlja v netočne /manipulirane cene, nizkokavostne tehnologije in osebno zlo. Denarni monopol pomeni, da njegovi skrbniki postanejo ponarejevalci in si s tem pridobijo (na zavajajoč in nasilen način) nepošteno prednost. S tem ukradejo čas, delo in znanje vseh ostalih udeležencev v družbi oz. ekonomiji.

Kraja človeškega časa s ponarejanjem valut je privedla do dražb sužnjev.

Splošno prepričanje je, da je denar vzrok vsega zla, v resnici pa je le orodje za trgovanje s časom (ali delom); sredstvo, s katerim ostali udeleženci na trgu enačijo svoja odrekanja ali uspehe, glede na zgodovino vseh ekonomskih transakcij. Podobno kot vsa ostala orodja, denar nima nobene morale. Vsa orodja so takšna, kar pomeni, da jih lahko uporabimo za dobra in slaba dejanja. Moralni izid uporabe orodja je tako povsem odvisen od njegovega uporabnika. Denar je jezik za določanje vrednosti, vendar ga (kot smo videli) lahko tudi zlonamerno uporabljajo za krajo časa, na enak način kot s kladivom lahko zgradimo hišo ali pa razbijemo lobanjo.

Bolj natančno je denar — skupaj s svojima predhodnikoma: človeško akcijo in govorom - “jedro suverenosti”: da človek ravna tako, kot se mu zdi primerno. Suverenost — beseda, etimološko povezana z monarhijo, denarjem in kraljevo družino — se nanaša na vrhovno moč človeškega delovanja. Po naravnih zakonih je suverenost lastna posamezniku, saj se mora vsak posameznik zavestno odločiti kakšno dejanje bo naredil, ne glede na vse zunanje faktorje. V vsakem izmed nas pa živi notranje zavetišče, ki omogoča osebno suverenost — nedotakljivo načelo razuma, logika (grško: logos). Je kot vmesna plast med osnovnimi domenami človeških izkustev, med redom in kaosom — logika je osnovna značilnost človeštva: naša sposobnost pripovedovanja zgodb in verjetje v te zgodbe je tisto, kar loči človeka od živali. Victor Frankl imenuje ta notranji prostor “zadnja človeška svoboda”.

“Zadnja od človeških svoboščin: izbrati svoj odnos v danih okoliščinah in izbrati svojo pot. Vedno smo imeli in bomo imeli izbire. Vsak dan, vsaka ura ponuja priložnost za odločitev, ki določa, ali se boste podredili tistim oblastem, ki so vam grozile, da vas oropajo samega jaza, vaše notranje svobode. Tako postaneš le naključje okoliščin, ko se odrekaš svobodi in dostojanstvu, ali pač ne.”

Iz angleške besede “sovereignity” (suverenost) izpeljemo besedo “reign”, kar po slovensko pomeni vladanje, ki se običajno nanaša na obdobje kraljeve vladavine. Večina nas zdaj živi v dobi, ki je bila daleč v preteklosti podrejena kraljevi družini, naše civilizacijsko pojmovanje suverenosti pa se je sčasoma postopoma razširilo in se približalo naravnim zakonom. Kot prikazuje Jordan Peterson ta zgodovinski napredek:

»Najprej je bil edini vladar kralj. Potem so plemiči postali suvereni. Potem so vsi ljudje postali suvereni. Potem je prišlo krščanstvo in vsaka posamezna duša je postala suverena. Ta ideja o individualni suverenosti in vrednosti je temeljna predpostavka naših pravnih in kulturnih sistemov, zato vsi hodimo naokoli in se obnašamo, kot da je vsak od nas božansko središče logike. Drug drugemu si priznavamo ter spoštujemo suverenost in enakopravnost državljanov, enakih pred zakonom.”

Temelj zahodne civilizacije je načelo, da je suverenost posameznika višja od države: bistveno prepričanje pravnih načel je “habeus corpus”, domneva, da je obsojeni nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda in pravica svobodnega govora.

Svoboda govora je bistvena za miroljubno družbo, saj se morajo naše ideje svobodno spopadati in reševati konflikte, tako da je to prihranjeno našim telesom. Govor je nastal pri ljudeh kot neposredna posledica našega evolucijskega razvoja: ko so naši predniki primati zavzeli navpično držo, se je naše vidno polje razširilo in naše roke so postale bolj spretne pri manipulaciji z naravnim okoljem, saj niso bile več potrebne za gibanje. Na novo opremljeni z nasprotnimi palci smo razvili spretnost, ki nam je omogočila, da na uporabne načine opredelimo naravni svet — na primer razvrščanje stvari, štetje in izdelovanje orodij. Ob bolj natančnih rokah so se razvile tudi fine mišice na obrazu in jezik, kar je omogočilo govor, ki je dopolnil zmožnost roke, da kategorizira svet, in sposobnost uma, da ga razume (tudi naš notranji dialog je sestavljen iz govora). Sposobnost ročnega preoblikovanja sveta je okrepila našo abstraktno sposobnost, da to storimo verbalno, s čimer se oblikuje povratna dinamika med tema dvema definiranima sposobnostima človeka. Ta soevolucija izdelave in besedne artikulacije je naravno pripeljala do trgovine. Najbolj zamenljiva stvar v kateri koli trgovski družbi pa je njeno najpomembnejše orodje — denar.

Tako je denar neposredna izpeljanka dejanj in govora: vsi trije pa so bistveni mediji za suvereno izražanje. V tem smislu se denar lahko obravnava kot oblika govora sam po sebi — jezik vrednosti. Omejitev uporabe tega jezika (namen centralnih bank) je sorazmerno katastrofalnemu omejevanju svobode govora (kar lahko vodi v absurde, kot so nezakonite številke). Svoboda govora koplje grob despotizmu, zatiranje govora pa je zaščitni znak totalitarnih režimov. Prvi cilj vsakega nadobudnega diktatorja pa je seveda utišati nestrinjanje in s tem ugasniti luč iskanja resnice, ki izvira iz zdrave logike. V 20tem stoletju smo imeli mnogo takšnih diktatur, naštel bom 2 primera:

“Leta 1917 so se ruski boljševiki odločili omejiti svobodo govora že dan po oktobrskem državnem udaru. Sprejeli so “odlok o tisku”, ki je zaprl vse časopise, ki »sejejo razdor z obrekljivim izkrivljanjem dejstev«. Podobno so nemški nacional socialisti le nekaj mesecev po prihodu na oblast leta 1933 začeli sežigati knjige, ministrstvo za propagando pa je uvedlo strogo cenzuro.”

Logika = Logos (λόγος) je grška beseda, ki pomeni “razmerje” ali “beseda” — ki sta osnovni načeli v jedru medosebnih komunikacij, ki se večinoma izvajajo z besedami in cenami (ki so menjalna razmerja, izražena v denarju). Tako besede kot cene so kategorične primerjave, postopki za povzemanje zaključkov, nasprotovanje in komuniciranje različnih vidikov realnosti — prav tukaj pa živi moč božanske logike, da uvede red iz kaosa.

Primer jezika: vse besede imajo pomen le ena glede na drugo, vse definicije so sestavljene iz drugih besed. Na trgih pa je presek objektivne ponudbe in subjektivnega povpraševanja cena: dinamično soglasje skupne logike o menjalnem razmerju katerega koli določenega blaga in nekega drugega blaga (enostavno je to izraženo v ekonomskem vrednotenju: denarju)

Vlade s centralnimi bankami skupaj pa pokvarijo/manipulirajo primerjalno naravo trgov, saj ves čas nenaravno izrabljajo dobavo denarja (z inflacijo/printanjem) medtem ko hkrati povečujejo potrebo po dobavi oz. povečujejo povpraševanje (predpisujejo uraden denar, davki). Izkrivljanje naravnega odkrivanja poštene cene, z manipulacijo kolektivne logike, je ekvivalentno preprečevanje “vox populi” — svobodne volje ljudi. George Orwell je nekoč rekel:

“ Če svoboda kaj pomeni, pomeni pravico, da lahko poveš ljudem, česar si ne želijo slišati.”

Nesposobnost govoriti resnico (z besedami), ali dokazati drugim, da nimajo prav na trgih (s ceno), je smrt za svobodo. Tako kot nas je naučilo 20to stoletje, je omejevanje logike jasna pot k totalitarizmu. Le svobodno izražanje ljudi pa lahko pripelje do moralnega delovanja posameznika in družbe.

V sovjetski Rusiji je bila svoboda govora zatirana in drugačno mnenje kaznovano. Neodvisne politične dejavnosti niso bile tolerirane, pa naj gre za sodelovanje v svobodnih sindikatih, zasebnih korporacijah, neodvisnih cerkvah ali opozicijskih političnih strankah.

Podobno kot govor tudi denar nima lastne morale. Vendar pa njegov ekonomski značaj močno vpliva na moralna merila. Buda nas je učil: “Denar je naslabše odkritje človeka, vendar je najbolj zaupanja vreden za preizkušanje človeške narave.” Pošten denar spodbuja pravično ravnanje, nepošten pa nasprotno povzroča moralno tveganje. Da bi razumeli vpliv na moralo, razmislimo o hipotetičnem primeru vinarja. On ve, da je centralna banka pred kratkim podvojila dobavo denarja v obtoku s tiskanjem trilionov, z namenom “rešiti gospodarstvo” in se zdaj sooča s tremi možnostmi:

Še naprej prodaja steklenico vina za 10€, ob tem pa se zaveda, da se je nakupna moč € zmanjšala za polovico zaradi inflacije
Razredči svoje vino ali uporabi cenejše sestavine (s tem zmanjša proizvodnje stroške in kakovost vina) in ga še naprej prodaja po 10€
Podvoji prodajno ceno vina na 20€, da s tem dobi enako vrednost za svoje vino (enako nakupno moč)

Če se vinar odloči za prvo možnost, ima 50-odstotno izgubo. Če se odloči razredčiti svoje vino, ogoljufa svoje stranke tako, da jim proda slabši izdelek. Če podvoji svojo ceno, da ohrani kakovost, tvega, da izgubi stranke zaradi manj poštenih konkurentov, ki so pripravljeni sklepati kompromise glede kakovosti. Ker je redčenje vina z vodo težko zaznati (za nepoznavalce) in ponuja takojšen finančni dobiček, se vsi vinarji soočajo z močnimi spodbudami za goljufanje svojih kupcev, ko pride do inflacije (vzrok za vinske škandale). Podobno inflacija denarja spodbuja prodajalce v vseh panogah, da zavajajo svoje stranke. Inflacija v srce prodajalcev vcepi skušnjavo tatvine in jih prisili, da tehtajo finančno blaginjo in moralno integriteto. Na ta način je inflacija nalezljiva bolezen za moralo družbe. Denar, odporen proti inflaciji, je torej protistrup za prizadeto kolektivno moralo. V tem (kritično pomembnem) smislu je Bitcoin — edini denar z 0% končno stopnjo inflacije — zdravilo za mnoge moralne bolezni, ki ogrožajo naš svet.

Inflacija je rak rana za kolektivni duh človeštva in glavni vzrok slabe morale po vsem svetu

Denar je izvor skušnjav, lahko mu rečemo tudi “zapis, kdo je lastnik česa”, saj je denar (po definiciji) mogoče uporabiti za nakup česarkoli. Ko pa priviligirana skupina ljudi (monopol) lahko ustvari denar iz “nič”, lahko s tem dejansko poljubno spreminja ta “zapis” in seveda imajo ti ljudje močno incijativo, da to storijo sebi v prid. Pogled na denar kot “knjigovodski zapis” pa osvetljuje pogled na centralno bančništvo (institucija, ki bi ji lahko rekli tudi “gospodar zapisov” z izključnim privilegijem, da deluje v skladu z interesom svojih zasebnih delničarjev, jasno na račun zasužnjevanja vseh ostalih).

Ker vse na trgu zahteva žrtvovanje človeškega časa, lahko torej rečemo, da denar simbolizira/predstavlja človeški čas. Na podoben način kot je delniški certifikat potrdilo o lastnini kapitala podjetja, je denar lastnina človeškega časa, saj ljudje žrtvujejo svoj čas in znanje za zaslužek, ki ga nato porabijo za sorazmerna odrekanja drugih. Jasno, da je orodje, ki lahko upravlja človeški čas, predmet velikih skušnjav, saj je izvor velike moči (fizika ga opredeljuje kot delo v določenem časovnem obdobju). Želja po moči je motiv vseh vojskovanj — običajno vključuje poskuse nasilnega pridobivanja kapitala, hrane ali ozemlja. Pomankanje moči pa vodi v “nesrečo”, kot je dejal Filon Aleksandrijski:

“Noben suženj v resnici ni srečen, kaj je večja beda kot živeti brez moči nad vsem, tudi nad samim seboj?”

Denar je bil vedno odločilen dejavnik o suverenosti ali neodvisnosti pa tudi o suženjstvu. Če se denar organsko sam pojavi kot izbor prostega trga, je to seštevek kolektivne logike ali povedano z drugimi besedami: sinteza posameznih odločitev vseh udeležencev trgov. Toda naravni denar so ugrabili novodobni tirani; razlog zakaj države imenujemo suverene, je v celoti zato, ker so to karteli, ki nadzirajo svobodno izbran denar sveta -zlato.

Tako imenovane suverene države

“Nisem vedel, da sem suženj, dokler nisem ugotovil, da ne morem početi stvari, ki sem jih želel.” — Frederick Douglass

Več kot 5000 let so bile plemenite kovine naravni denar, saj so najboljše izpopolnjevale njegovih najpomembnejših 5 lastnosti: Deljivost, Vzdržljivost, Prenosljivost, Prepoznavnost in Redkost. Zlato je med vsemi žlahtnimi kovinami prevladalo kot denar prostega trga, saj je bilo najbolj redko izmed vseh. Redkost je nedvomno najpomembnejša denarna lastnost, saj bi se brez zagotovila o omejeni ponudbi nekdo slejkoprej vda skušnjavi in poveča njegovo dobavo in s tem ukrade vrednost, ki je v njem shranjena (tako se je zgodilo tako s steklenimi kroglicami, panos tkaninami, danes pa se to dogaja s fiat valutami po vsem svetu).

Vlade so na trgu denarja vedno posredovale in upravljale z njim (zlatom), tako da so poskušale izboljšati deljivost, prenosljivost in prepoznavnost z izdajanjem standardiziranih kovancev ali potrdil o lastništvu. Z monopolizacijo teh podjetij s »certifikacijsko funkcijo« je država prenesla breme zaupanja s strank nase. Države so skozi zgodovino vedno opravljale (izključno) dejavnost preverjanja vrednosti (teže ali finosti) denarja (kovanci ali palice) in nadomestkov denarja (potrdila o lastništvu zlata). Ne pozabite: izolacija pred konkurenco prekine proces odkrivanja resnice, ki ga povzročajo prosti trgi; iz tega razloga se zaupanje v kateri koli monopol vedno poruši.

Vlada bi morala ščititi lastninske pravice, ne pa monopolizirati in zmanjševati vrednost denarja

Vse nacionalne valute so se začele kot papirnati nadomestek za pravi denar, zlato. Danes teh valut ni več mogoče vnovčiti za pravi denar, temveč so se namesto tega spremenile v večno neizpolnjene obljube, imenovane fiat valute. Država od svojih državljanov zahteva, da opravljajo transakcije s temi denarnimi nadomestki in si pridržujejo izključno pravico do upravljanja z njihovo dobavo, kar ni nič drugega kot počasno črpanje bogastva državljanov. Dejansko so fiat valute nezavarovani dolgovi, medtem ko je njihova uporaba ljudem vsiljena. Medtem pa centralne banke še naprej kopičijo zlato in opravljajo končno poravnavo med seboj v tem, na prostem trgu izbranem menjalnem sredstvu.

Gledano na ta način, se “tiskanje denarja” dejansko nanaša na ponarejanje valut — ustvarjanje lažnih obljub, saj valute niso več vezane na pravi denar. Preprosto povedano: fiat valuta je živa laž. Ne glede na to, ali ga smatrate za orodje ali orožje (odvisno od subjektivnosti uporabnika), je manipuliranje z denarnimi zalogami objektivno koristno le za eno stvar: povzročanje premoženjske neenakosti (s krajo časa). Kot pravi G. Braschi: “Vsako orodje je lahko orožje (če ga držiš pravilno).” Ponarejanje (printanje) valut je orožje za pridobivanje prednosti na denarnih trgih.

V časih vojn so države, ki so se bojevale, skušale ponarediti valute svojih sovražnikov, da bi povzročile hiperinflacijo. Nacistična Nemčija je imela na primer načrte bombardiranja Anglije s ponarejenimi bankovci, da bi sabotirala njihovo gospodarstvo. Na Japonskem je laboratorij Noborito eksperimentiral z operacijami ponarejanja valut kot strategijo gospodarske subverzije. V času miru je ponarejanje valute izključna domena centralne banke, katere “ekspanzivna denarna politika” povečuje ponudbo denarja za, recimo, 7% na leto-to pomeni, da ukrade le 7% bogastva imetnikov dolarjev (kopičenje časa -prihranki) vsako leto s ponarejanjem.

Seveda, ko postanejo okoliščine preveč negotove, se udeleženci na trgu zatečejo k varnosti fizičnega zlata, saj so denarni nadomestki (v najboljšem primeru) le obljube, da bodo prejeli denar v prihodnosti. Za razliko od fiat valut je zlato izraz kolektivne logike in ne prisile države. Samooklicana “suverena” država je poslovni model, zgrajen na zaplembi neodvisnega denarja, kot sta zlato in srebro. Zaradi dobrih denarnih lastnosti je zlato postalo najbolj dragocena oblika samostojnega denarja v zgodovini, ta primat pa ohranja že od starodavnega Egipta, oziroma še dalje.

Velike piramide

“Obstajata dva načina za osvojitev in zasužnjevanje države. En je z mečem, drugi pa z dolgom”- John Adams

Stari Egipt je arhetipska tiranija iz Svetega pisma. Egipt je znan po svojih velikih piramidah, ki so bili zgrajeni na hrbtih suženjev. Veličastnost teh konstrukcij je res hvaležna številnim sužnjem, katerih čas so ukradli faraoni — gospodarji starega Egipta. Da bi dobili kanček razumevanja, kako naporen je bil proces gradnje ene same velike piramide, razmislite o teh podatkih iz knjige Heroes of History avtorja Willa Duranta:

“Po Herodotu…ena sama piramida je zahtevala delo 100.000 ljudi, in to okoli dvajset let”

Veliko suženjskih ur je bilo vloženih v gradnjo velikih piramid, a zgodovina pozna še hujše piramidne sheme …

Za natančnejše kvantificiranje te kraje časa sužnjev, ob predpostavki, da je vsak suženj porabil 5000 ur letno za ročno delo, je delovna sila 100.000 sužnjev, ki jih je gradila 20 let, enaka 10 milijardam ur ukradenega časa. Osupljiva količina delovnih ur, obsojenih na brutalnost fizičnega suženjstva med gradnjo ene same velike piramide, vendar je to še vedno mnogo manj kot čas, ki so ga ukradle največje piramidne sheme v človeški zgodovini — fiat valute. Kot je napovedal Henry Ford:

“Če bi ljudje vedeli, kako deluje naš bančni in monetarni sistem, verjamem, da bi bila revolucija že pred jutrišnjim dnem.”

Definicija piramidne sheme: Piramidna shema je naložbena prevara, ki temelji na hierarhični arhitekturi mrežnega trženja, pri kateri se udeleženci višjih slojev okoriščajo na račun tistih, ki so nižje.

Fiat valute so piramidne sheme, ki jih postavijo centralne banke, ki omejujejo dostop in zatirajo ceno zlata, ki bi sicer na prostem trgu presegla njihove slabše valute, saj je zlata zanesljivo malo in ohranja svojo vrednost skozi čas. Uporaba fiat valut je prisilna, saj so to edina zakonita plačilna sredstva s katerimi se plačujejo davki. Morda je težko verjeti, da je najbolj priljubljena valuta na svetu piramidna shema, a simbolika ameriškega dolarja pripoveduje svojo zgodbo:

Novus Ordo Seclorum v latinščini pomeni “red novega časa«”— ta simbol se je pojavil kmalu po ustanovitvi FED-a: morda se nanaša na nov sistem suženjstva, ki se izvaja pod imenom »centralno bančništvo«.

To je v bistvu le enostavna igra vseh držav po svetu, ki poteka že od nekdaj. Lahko bi mu rekli tudi poslovni model, ki deluje dobro le za eno stran. Fiat valute so denarni nadomestki, ki temeljijo na dolgu, pod nadzorom centralnih bank, ki uporabnikom vsiljujejo ta denarna omrežja in prisilno ali nasilno zatirajo vso konkurenco na trgu (podobno kot pri družbi Grão Pará in Maranhão). Najbolj grozno pa je, da so najrevnejši ljudje v družbi tisti, ki imajo (zaradi potrebe) večino svojega premoženja v fiat valuti in prav oni so tisti, ki so največje žrtve tega goljufivega sistema.

Na vrhuncu piramidnih shem fiat valut je zlato: tehnologija, izbrana kot denar s kumulativno svobodno izbiro neštetih podjetnikov skozi zgodovino. Papirni povzetki zlata so bili uvedeni zgolj zato (fiat denar), da bi izboljšali njegovo deljivost in prenosljivost. Sčasoma je bila možnost menjave valute za zlato odpravljena, kar je vladam dalo popoln nadzor nad dobavo valut in s tem neomejeno možnost počasne zaplenitve bogastva svojim državljanom s povečevanjem njegove ponudbe (tiskanjem).

Pa poglejmo kako poteka ta, legalizirana kraja. Pravzaprav se vsakič, ko se natisne nova enota fiat valute (centralne banke to sexi imenujejo “kvantitativno sproščanje” ali QE, kar je le navadni “buzz word”, pomembno je, da se sliši hudičevo zapleteno), nove plasti te piramidne sheme postavijo od zgoraj navzdol, inflacijski stroški pa se prenesejo na tiste, ki uporabljajo fiat kot hranilo vrednosti. Še huje je, da ima vsaka enota fiat valute zaradi dolga finančni vzvod, tako da se ena enota pomnoži za več vrstnih redov velikosti do trenutka, ko postane del široke ponudbe denarja. Če pogledamo FED (federal reserve= ameriška centralna banka) kot konkreten primer: njen prihodek od storitev (za financiranje svojega poslovanja in 6-odstotne letne dividende svojim nerazkritim delničarjem), FED uporabi nove fiat dolarje za nakup državnega dolga ZDA. Sveže natisnjeni (natančneje, elektronsko ustvarjeni) fiat dolarji se nato razdelijo po presoji vladnih birokratov (politikov in podobnih), ki (kar ni presenetljivo) ponavadi dajejo prednost bankirjem, korporacijam in lobistom, ki plačujejo njihove politične kampanje. Sramotno je, da ta dinamika prerazporeja bogastvo od revnih k bogatim. ( Robin Hood bi se obračal v grobu).

Dokler so ljudje dovolj pasivni, a produktivni, se te piramidne sheme lahko gradijo vedno višje in še naprej delujejo kot orožje za pridobivanje bogastva (kraja časa) zase in za svoje politične prijatelje. Ker pa v tem vesolju ni brezplačnih kosil, se ta širitev dobave fiat valut ne more nadaljevati večno. Ker je tiskanja vse več (dodajajo se nove plasti), so ljudje implicitno obdavčeni vse bolj zaradi inflacije cen, zaupanje v valuto pa se zmanjša. Kot je Hemingway rekel o bankrotu, se to sprva zgodi postopoma, nato pa nenadoma, ko inflacija preraste v hiperinflacijo. To pa je popolni ekonomski razpad denarnega sistema. Na tej točki je “gospodar denarja/centralna banka/država” premočno pritisnil svoje “državljane/fiat sužnje”, ki so s tem dosegli rob svojega preživetja.

Na srečo, zahvaljujoč Bitcoinu, teh finančnih piramidnih shem ni več mogoče zaščititi pred neposredno konkurenco. Vse fiat valute so kritično odvisne od sposobnosti centralnih bank, da ukrotijo konkurenco ali proces odkrivanja na prostih trgih, ki bi sicer motil njihovo iluzijo/poslovni model. Centralne banke imajo v lasti ogromno zlata in s to centralno močjo lahko manipulirajo z njegovo ceno. Brez tega posredovanja bi prosti trg sam pokazal prave vrednosti, fiat valute bi se sesule, zlato pa bi prevladalo kot denar, saj ljudje dajo prednost denarju, ki ohranja svojo vrednost skozi čas. Bitcoin, kot edino “digitalno zlato” tako predstavlja velik preboj, saj je monetarna tehnologija, ki predstavlja visoko konkurenco zlatu, saj je otporna na manipuliranje/cenzuriranje s strani centralnih bank in predstavlja izum/odkritje absolutne digitalne redkosti.

Prav vsi “denarji” kažejo dinamiko tržnega vrednotenja v več ravneh: za Bitcoin imajo zgodnji uporabniki visoke koristi, saj pričakujejo kasnejšo uporabo ostalih uporabnikov. Toda za razliko od neznanih zalog piramidnih shem fiat valut, ima Bitcoin natančno znano ponudbo. Za fiat valute so “zgodnji uporabniki” vedno tisti, ki imajo dostop do “gumba za tiskanje”; to pa je pozicijska asimetrija (politični privilegij), zaradi katere je igra nepoštena.

Bitcoin pa je simetričen po zasnovi in je tako dizajniran, da vsi udeleženci natanko in jasno vidijo vsa njegova pravila, ki ga uravnavajo in določajo. Temu rečemo, da je “open source” ali odprtega značaja, saj se vse lahko preveri. Natančno je določeno po kakšnem razporedu novi bitcoini “prihajajo na svet” in ve se, da jih bo na koncu vsega skupaj natanko 21 milijonov. V vsakem trenutku tudi vemo, koliko jih je. Popolne in jasne informacije so potreben predpogoj za ekonomski koncept popolne konkurence: to so idealne tržne razmere, kjer je konkurenčnost popolnoma neovirana z nepotrebnimi predpisi. Jasno je, da v takih razmerah pridobijo vsi udeleženci oz. uporabniki. Mokre sanje Bitcoina ali pa njegovi veliki cilj, pa je približati svetovne trge temu stanju ekonomske popolnosti z ločitvijo denarja in države. Ta piramida “digitalnega zlata”, ki je postavljena v ravneh za dosego trajnosti in enakosti, pa tako zasenči prirojene negotovosti fiat valut. Ker je denar “zavarovanje pred negotovostjo”, je povpraševanje po njem osredotočeno na relativno gotovost njegovih denarnih lastnosti, saj Bitcoin optimizira vseh pet: deljivost, prenosljivost, vzdržljivost in prepoznavnost čistih informacij ter pomanjkanje časa/redkost. Včasih je veljal rek: samo smrti in davkom ni mogoče ubežati, sedaj pa bi lahko dodali še tretjo in to je, da bo nakoncu vseh skupaj 21 milijonov bitcoinov. Skupaj z inciativo, da je potrebno prehiteti kasnejše uporabnike Bitcoina (popolnoma redkega in varnega proti kraji), pa Bitcoin po teoriji iger postane gravitacijski lijak, ki mu globalni trg preprosto ne more ubežati. Paradoksalno je, da je prav ta neizogibnost tista, ki bo osvobodila vedno več fiat sužnjev.

Simbolizirano s fiksno višino na zgornji sliki, absolutna redkost bitcoinove monetarne piramide pospešeno premaguje piramidno shemo fiat valut, ki pospešeno rastejo vse višje in zgubljajo zaupanje zaradi prekomerne dobave. Sčasoma se bo ta “fiat hiša iz kart” porušila v popolno preglednost in transparentnost Bitcoina. Ne glede na to, ali ga udeleženci na trgu v vsakem trenutku razumejo ali ne, na področju denarne negotovosti služi kot zaščita pred neznanim.

Prvič v zgodovini človeštva pa imamo možnost in upanje, saj končno obstaja nov denar, ki je alternativa pokvarjenemu, neetičnemu sistemu centralnega bančništva. Bitcoin je pošten denar, ki svet osvobaja laži in kaže kako pokvarjen je naš trenutni “denar”. V transcendentalnem smislu je Bitcoin dejansko tisto, za kar so starodavni alkimisti porabili stoletja: nepodkupljiva snov, ki se v arhaičnih besedilih imenuje lapis philosophorum, ki bi služila kot protistrup za pokvarjenost sveta. Kot je o alkimiji zapisal Jordan Peterson v svoji globoki knjigi Maps of Meaning:

“Alkemična preobrazba je podobna kot simbolika Jezusa Kristusa, saj vzpostavlja mit o junaku in njegovi odrešitvi. Bistveno sporočilo alkimije je, da individualno zavračanje tiranije, prostovoljno zasledovanje neznanega in grozljivega — ki temelji na veri v ideal — lahko povzroči individualno preobrazbo, ki je tako velika, da jo lahko najdemo le v najglobljih verskih mitih…lapis philosophorum je “transformativna snov”, enakovredna mitološkemu odrešilnemu junaku — ki je sposoben spremeniti »navadne kovine v zlato«. Kot taka je vrednejšega od zlata — tako kot je junak mnogo vrednejši od katerega koli dejanja, ki ga je storil.”

Alkemične metodologije so bile “protoznanost”: eksperimentalni procesi, ki so se izvajali tisoče let in so bili temelj poznejšega razvoja znanstvenih metod (tudi Isaac Newton je bil alkimist). Kot miselna šola je bila alkimija “fork” -”razcep” cerkve, ki je temeljila na prepričanju, da je odrešilno znanje mogoče najti v laboratoriju narave (takrat je bil to heretični koncept). Ker Bitcoin stoji na čelu človeških tehnoloških dosežkov, obstaja kot edini denar, za katerega je značilna dobava, ki je odporna na manipulacije, in navdihuje resne preobrazbe v življenju pravih vernikov, je morda Bitcoin pravzaprav lapis philosophorum, ki so ga že stoletja sledili alkimisti — nepokvarljiva snov, ki se upira državni tiraniji in s tem približuje človeštvo Bogu. Bitcoin je resnica in tako je Bog izražen v resničnem govoru, ki spreminja patološke hierarhije. Ali kot je rekel Benjamin Franklin:

“Upor tiranom je poslušnost Bogu.”

Tako kot svoboda, ljubezen in resnica je tudi Bog brezčasen. Tukaj ne govorim o “moškem na nebu”: starodavna ideja iz Geneze je, da je Bog tista sila, ki se s pogumom, resnico in ljubeznijo svobodno sooča s potencialnim kaosom in ga spreminja v dober,koristen in civiliziran red. Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, smo vsi suvereni posamezniki, prežeti z logosom (logiko), samoustvarjajočo močjo, ki je odgovorna za našo sposobnost harmoničnega preoblikovanja naravnega sveta v dobro bivalno okolje. Naša prihodnost je zasejana v naši domišljiji, realnosti, ki jo prikličemo s svobodnim uveljavljanjem logosa v mislih, govoru in dejanjih. Logos je božanska iskra, ki je lastna vsem nam; Ker se zavedamo, da besede lahko zgrešijo samo oznako duhovne resnice, si lahko upamo reči: Bog je antientropični princip, ki se večno širi skozi vse življenje. Kot je povedal G.K. Chesterton:

“Mrtva stvar lahko potuje s tokom, tole le živo bitje lahko potuje proti njemu.”

Da bi individualno resnično utelešali božansko načelo logosa in se skupaj bolj približali božji brezčasnosti, moramo zmagati proti zlim silam, ki nam skrivno in nenehno kradejo čas.

Kraja časa

“Obstaja vrsta zločinca, ki ga zakon ne udari, krade pa tisto, kar je ljudem najpomembnejše: čas.” — Napoleon Bonaparte

Mnogi napačno krivijo kapitalizem za nešteto gospodarskih težav v svetu. Vendar pa je v središču vsakega sodobnega gospodarstva institucija socializma: centralna banka. V primitivnem smislu je bil prvi človek, ki je izkopal luknjo, da bi se zaščitil pred vremenskimi vplivi, prvi kapitalist, človek, ki pa je nasilno posegel na njegovo majhno ozemlje za svoje sebične namene, pa je bil prvi socialist. Kapitalizem preprosto pomeni, da ima vsak izključne pravice do sadov svojega dela; z drugimi besedami, vsak si lasti svoj čas. Pravi kapitalisti lahko prosto menjajo vse dragocenosti, za ustvarjanje katerih vložijo svoj čas (dobrine, storitve ali znanje), z drugimi ljudmi, ki počnejo enako. Socializem po drugi strani pomeni, da si vlade (tudi drugi ljudje) lastijo (večji ali manjši) del vašega časa, ki vam ga jemljejo z obdavčitvijo, inflacijo, zasegi ali naprimer z vpoklicem v vojsko.

“Fiat ali socialistična” valuta je življenjska sila državne tiranije: da bi razumeli, kako ogromen je postal centralno bančni sistem kraje časa, si oglejmo kako deluje FED (ameriška centralna banka = “Federal Reserve”). Z uporabo podatkov o letnih plačah uprave za socialno varnost, spremembah v denarni ponudbi ZDA M2 (merilo za denar v obtoku, bankah, depozitih) in ob predpostavki 2000 povprečnih letnih delovnih ur na delavca pridemo do nekaj presenetljivih številk. Z delitvijo rasti ponudbe v USD s povprečno urno plačo vsako leto v dolarjih izračunamo približek za ure, ukradene družbi s širitvijo ponudbe M2 v ZDA (povezava do vira).

“Tiskanje denarja” je ponarejanje valut in kraja človeškega časa — z eno besedo, suženjstvo.

S tem, ko so od leta 1981 ukradli povprečno 7,6 % delovnih ur na leto, so birokrati pri FED-u uspeli odvzeti skoraj trilijon ur s hrbta pridnih ljudi. Ob predpostavki, da vsaka oseba dela povprečno 2000 ur na leto, je to enakovredno zasužnjitvi 11,7 milijona ljudi in to 40 let zapored. Ta posredna obdavčitev z inflacijo je dodatek k vsem davkom, ki jih uvede ameriška vlada — to pa so dejanja popolnega socializma (centralnega planiranja). Če ljudje transakcij ne opravijo sporazumno in prostovoljno kot udeleženci na svobodnem trgu, je menjava izsiljevalska — to je osrednje načelo kapitalizma prostega trga.

Čas, ki ga je FED ukradel od leta 1981, je 341 % več na leto kot čezatlantska trgovina s sužnji. Z ukradenimi 23,4 milijarde ur letno bi lahko FED (teoretično) vsako leto zgradil 2,3 velike piramide. Glede na absolutni ukradeni človeški čas na leto je fiat valuta največja piramidna shema in institucija suženjstva v človeški zgodovini. — Citizen Bitcoin

Ko nehamo dojemati centralno bančništvo kot ekonomsko zgodbo in ga začnemo gledati kot kriminalno kartelno zgodbo, začenjamo dobivati pravo sliko. Kapitalizem temelji na resnici (trdo delo, zakasnjeno zadovoljstvo in poštena trgovina), socializem pa bazira na laži (birokratizacija, propaganda in kraja). Ponarejeni dolarji se tako kot ponarejene krogljice in panosi uporabljajo tudi za mobilizacijo vojaških prizadevanj, ki so (pred fiat denarjem) zahtevala izrecno obdavčitev ljudi ali posojila za financiranje. Socialistični denar je prikrit vir financiranja zla: uporabljen je bil za financiranje vseh diktatorjev, svetovnih vojn in taborišč . Samo v 20. stoletju so vlade, financirane iz fiat valut, pomorile več kot 169 milijonov ljudi — sodobno mega grozodejstvo, imenovano democid:

Tabela, ki kvantificira umore vlad od 1900 do 1987 v milijonih: 169.202.000 žrtev democida.

Zgodovina je jasna: vsiljena uveljavitev laži o fiat valuti po vsem svetu vodi v izgubo življenj v brutalnem obsegu. Preprosto povedano: socializem je goljufija in tisti, ki molčijo o resnici centralnega bančništva, so sokrivi za njegovo kriminalnost. Nassim Taleb pravi:

“Če opazite goljufijo in ne opozorite, da je goljufija, ste goljuf vi.”

Centralno načrtovanje denarja ni nova ideja. V Marxovem Manifestu komunistični partiji iz leta 1848 se ukrep številka pet glasi: “Centralizacija kreditov v rokah države, s pomočjo nacionalne banke z državnim kapitalom in izključnim monopolom.” Marxova knjiga o centralnem bančništvu ni nič kapitalističnega; je antikapitalistična organizacija, zato o njej govorimo tako kot je: centralno bančništvo je monetarni socializem — institucija finančnega suženjstva. Poleg tega je bil Karl Marx znan rasist; njegov socialistični sistem centralnega bančništva je zasnovan izključno za pridobivanje bogastva od tistih, za katere država meni, da so “manjvredni”. Zato ni presenetljivo, da je institucija, osredotočena na marksistično filozofijo, mutirala v rasističnega gospodarja sužnjev.

Sužnjelastniki kradejo sadove dela, ne da bi se pri tem žrtvovali. Zlato je bil pravi denar, ker je zahteval “Proof of Work -Dokaz o delu”, ali drugače “Unforgeable costliness-Neponaredljivo dragocenost” in je kot tak predstavljal kolektivna odrekanja, potrebna za njegov nastanek. Delo je plemenito in nas približuje brezčasnosti Boga, saj so vse inovacije izboljšave učinkovitosti in so orodja za doseganje boljših rezultatov v istem časovnem obdobju. Kraja pa je tem nasprotna: moralno izkrivljanje realnosti, da bi služil svojemu egu v kljubovanje večnemu Bogu. Poskusi, da bi na ta način izkrivili resničnost, se vedno znova vrnejo in uničijo tiste, ki to poskušajo: naša edina rešitev pred takšno prevaro je resnica.

V resnici je denar družbeni konstrukt, ustvarjen za žrtvovanje časa zdaj in njegovo shranjevanje za kasnejše uživanje (predstavljajte si denar kot baterijo). Dolg pa nastane z uživanjem zdaj za ceno kasnejšega žrtvovanja. Pravi denar pa je zadnji iztrebljevalec dolga. Fiat valuta je oksimoron za koncept denarja, saj se rodi z izposojanjem. V skladu s tem so gospodarstva, ki se poganjajo v fiat valuti (vse države), preživela več kot stoletje, dan obračuna pa je blizu: gospodarska realnost zahteva, da se plačajo njene žrtve. To je jasna razlaga, zakaj so vlade danes na robu bankrota, tako moralno kot finančno. Sestavni element družbene pogodbe, čas, ki ga danes porabimo za služenje družbi, nam mora prinesti denar, ki ga lahko v prihodnosti porabimo za enakovredne storitve drugih. Ko se ta medčasovna ureditev zaupanja poruši zaradi tiranov, ki ropajo družbo z inflacijo, družba zdrsne v razpad. Fiat valuta je najvišje orodje zla na svetu: orožje medgeneracijske razlastitve, ki ga gospodarji sužnjev uporabljajo nad nič hudega slutečimi posamezniki.

Moderni lastniki sužnjev

“Biti reven človek je težko, a biti reven v deželi dolarjev je samo dno vseh stisk.” — W.E.B. Du Bois

Dinamika gospodarjev in sužnjev je bila skoraj vedno rasne ali kulturne narave, dejstvo, ki se ni spremenilo niti v današnji “civilizirani” dobi. V zadnjih letih smo bili v ZDA priča naletu policijske brutalnosti, ki je bila večinoma usmerjena proti Afroameričanom. In zdi se, da je bilo zadnje dejanje policijske brutalnosti zadnja kap za družbo, ki je sita navidez neskončnih zgodb o temnopoltih življenjih, ki jih je napadla policija. 25. maja 2020 je državni policist umoril 46-letnega očeta, prijatelja in brata po imenu George Floyd. Policaj je Floyda ob tla pritisnil s kolenom, pri čemer je sredi belega dneva izvedel devetminutni počasni umor, medtem ko so državljani nemočno gledali.

Ne pozabite: resnica je konec vseh poizvedovanj/raziskovanj. V digitalni dobi so se okna zaznave eksponentno pomnožila in tako projicirajo svetlobo raziskovanja v medsebojno prodorne vzorce. Ta več perspektivna kvaliteta digitaliziranega obstoja pospešuje funkcijo iskanja resnice prostih trgov: razmislite o vlogi digitalne tehnologije v vstaji arabske pomladi, Wikileaksu in zdaj protirasističnih protestih (George Floyd), ki se dogajajo po vsem svetu. Leta 1965, ko je Martin Luther King vodil protest zaradi neenakih volilnih praks v Alabami, je policija nasilno napadla aktiviste, ko so marširali. Čeprav je bilo veliko podobnih dogodkov že prej, je bil ta predvajan po televiziji in to je naredilo veliko razliko. Z očmi sveta, ki v realnem času opazuje policijo, ki brutalizira miroljubne protestnike, je bila ameriška vlada kmalu prisiljena, da sprejme zakonodajo, ki prepoveduje rasno segregacijo in diskriminacijo.

Svobodni tržni kapitalizem je družbeni sistem, v katerem vidimo svet skozi več oči (prek besed in cen), da dosežemo sliko realnosti v visoki ločljivosti. V digitalni dobi se je ta multiobjektivnost trgov okrepila s pametnimi telefoni, družbenimi mediji in pretakanjem v živo; s čimer se dodatno prebuja naša kolektivna zavest. Resnica je, da se je sčasoma odvijalo na tisoče tragičnih zgodb, kot je bil George Floyd, vendar je distribucija prek družbenih medijev sprožila globalno ogorčenje proti policijski brutalnosti. V preteklosti so bili takšni umori manj opaženi, danes pa lahko umor enega človeka sproži “upor fiat-sužnjev” po vsem svetu. Umor Georgea Floyda, ki se je kot požar širil na družbenih omrežjih, izbruhnil pa je v požar protestov po vsem svetu, priča o prelomnem vplivu digitalne tehnologije na odkritje resnice.

Sinteza več perspektiv je ključ do pridobitve podobe realnosti v visoki ločljivosti: to je bistvo svobodnih trgov — forumov, znotraj katerih raziskovanje postane instrumentalna resnica.

Resnica je, da je policija zaščitnica vladnega “premoženja”: njihova naloga je “ohranjati mir”, medtem ko država vzdržuje svojo shemo konstantne kraje fiat-sužnjev. Policijske službe v mnogih južno ameriških mestih so se začele kot patrulje za sužnje, ki so imele nalogo pomagati lastnikom zemljišč pri izterjavi in kaznovanju pobeglih sužnjev — s čimer so ohranili “lastninske pravice” gospodarjev sužnjev. Še danes je naloga policije preiskovanje kaznivih dejanj z zbiranjem informacij za sodišče, ne pa varovanje življenj državljanov. Aksiom pravi: “lastnina je devet desetin zakona”; in policisti niso nič drugega kot poveličani vladni privrženci.

Dejstvo je, da bo centralno bančništvo propadlo, saj lahko obstaja le zaradi nevednosti, strahu in zatiranja svobodne izbire; ne more pa se upreti razpršenim informacijam digitalnega sveta. Centralizirane operacije ponarejanja denarja ne morejo biti več tolerirane v svetu z dostopom do prostega znanja. Preden je bil ubit, je bil George Floyd aretiran zaradi poskusa uporabe ponarejenega bankovca za 20 ameriških dolarjev: isti zločin, ki ga FED zagreši v Trilijonih dolarjev. Milijoni, milijarde, trilijoni: te številke je enostavno zapisati, veliko težje pa razumeti dejanski obseg ponarejanja, ki ga sponzorira država. Vizualizacija bo pomagala:

George Floyd je bil umorjen zaradi ponarejenega bankovca za 20 dolarjev, medtem ko Fed ponareja bankovce v Trilijonih

Vsak natisnjen ameriški dolar ali € je dokaz ukradenega časa — vizualizacija državnega dolga ZDA nam daje občutek, kako ogromen je postal centralnobančni sistem institucionalizirane kraje časa:

Državni dolg ZDA v fizičnih fiat $. Ta upodobitev je iz leta 2017; z državnim dolgom ZDA, ki zdaj znaša 26T$, kip svobode danes ne bi bil več viden.

Ne pozabite: družba vedno drsi proti suženjstvu, takrat, ko je nekaj privilegiranih sposobnih proizvesti denar ceneje kot vsi drugi. Kot tak je svobodni svet za vedno nedosegljiv, razen če se centralno bančništvo odpravi.

Ironično je bil George Floyd prav zaradi gigantskega ponarejanja FEDa prisiljen uporabiti ponarejen bankovec za 20 dolarjev. Ekonomski značaj denarja tako neposredno vpliva na moralne standarde, saj so piramidne fiat sheme le “Proof of Theft -Dokazilo o kraji”. Tako so najšibkejši po “Teoriji iger” prav tako prisiljeni k kraji in zavajanju drugih, da lahko plačajo najemnino in preživijo. Inflacija najslabše vpliva na najrevnejše med nami, kar pojasnjuje, zakaj je povprečno premoženje, ki ga ima črna družina v sodobni Ameriki, manj kot 10 % tistega, ki ga ima bela družina (17.000 do 171.000 $) in upada. Michael Krieger, to sistemsko orožje opisuje takole:

“Namesto da bi ljudi opolnomočilo, jih spremeni v hrčke na neskončnem kolesu, z malo ali nič upanja, da bi izstopili. To ni naključje, to je preizkušeno orodje, ki je v kombinaciji z nenehno množično medijsko propagando učinkovit način za ustvarjanje podrejenega, zmedenega in obupanega podrazreda.”

Z nakupom Bitcoina sodelujete v svetovnem protestu proti shemam valutnih piramid, ki jih nadzorujejo države, na način, ki ga politiki ne morejo prezreti — saj je denar edini glasovalni sistem, v katerem vašega glasu ni mogoče utišati.

Kupite Bitcoin in s tem odvzemite energijo korupciji

Čeprav nihče od nas ni imel možnosti izbire, v kateri državi se bo rodil, smo po zaslugi Satoshija Nakamota zdaj svobodni pri izbiri lastnega denarja. Prvi korak na tej poti je samoizobraževanje: ni naključje, da nas državni učni načrt ne uči ničesar o izvoru denarja ali njegovem delovanju. Na srečo je internet zakladnica virov, če veste, kje iskati.

Ponovno, prosti trgi so le ekonomske igre, ki jih igramo z namenom ugotoviti resnico (pravo ceno), tržni manipulatorji pa so lažnjivi goljufi. V tem smislu je FED kot profesionalna športna franšiza, ki lahko brez težav doseže točke s pritiskom na gumb: zlonamerna ekipa, ki ne igra po enakih pravilih kot vsi (mi) ostali. Soočenje s takšnim “nepremagljivim” nasprotnikom je demoralizirajoče za druge igralce na trgu. Ti nenehno izgubljajo, ne glede na to, kako dobro igrajo. Denar je neskončna igra, vključuje pa najvišje vložke, ki si jih je mogoče zamisliti — človeško svobodo. Preprosto povedano: ponarejanje valut je suženjstvo. S prekinitvijo prevlade centralnih bank nad denarjem je Bitcoin upanje in lučka za svet, ki trpi pod fiat suženjstvom.

Zvezda Severnica

“Dvajset let sem molil za svobodo, a nisem prejel nobenega odgovora, dokler nisem začel moliti z nogami.” -Frederick Douglass

Pobegli sužnji iz juga Amerike so ob pomoči odločnih abolicionistov, tvegali vse, da bi pobegnili proti severu v svobodne države Kanade. Iskanje pravega severa je težavno, na srečo pa je bilo veliko namigov — kot je mah, ki je rasel na severnih straneh dreves, ali poti letenja ptic selivk na sever, ki so pomagale pobeglim sužnjem pri iskanju svobode. Morda je bila najpomembnejša od teh namigov zvezda Severnica, ki za razliko od drugih nebesnih teles nikoli ne spremeni položaja na nočnem nebu.

Neustrašni sužnji, ki so bežali pod okriljem teme, so se zanašali na Severnico, da jim je osvetlila pot do svobode. Ta nebeška bakla, ki je delovala v pogojih hude negotovosti in nikoli ni vedela, komu zaupati, je služila kot vodilna luč za “podzemno železnico”: mrežo skrivnih poti in varnih hiš, ki so zagotavljale varen prehod pobeglim Afroameričanom v Kanado. Aktivisti proti suženjstvu, kot je Harriet Tubman, so podprli to prostovoljno, prilagodljivo in skrito mrežo, ki je bila tako pomembna pri spodkopavanju močno uveljavljene institucije suženjstva v Ameriki pred državljansko vojno.

mreža skrivnih poti in varnih hiš, ki so zagotavljale varen prehod pobeglim Afroameričanom v Kanado

Dandanes ponovno najdemo upanje, da bomo premagali finančno suženjstvo, ki nam ga je vsilil FED; s prostovoljno programiranem, odprtokodnem in kriptografsko transparentnem omrežju, ki ga vodi lastna “Severna zvezda”: nespremenljiva zaloga 21 milijonov bitcoinov. Za pobegle afriške sužnje je bila zvezda Severnica, ki je visela visoko v nebesih izven dosega maščevalnih gospodarjev, božji dar: neugasljiva luč za osvoboditev. Bitcoin — denar prostega trga z zalogo, ki je trdno določena na 21 milijonov — je vedno goreča vodilna zvezda za fiat sužnje, ki želijo pobegniti iz gospodarstva, ki ga nadzoruje centralno bančništvo. Globalno sprejetje in uporaba Bitcoina bo pomenila osvoboditev človeštva iz suženjskih krempljev centralne banke.

Vsi smo žive priče sežiganja institucionalnih laži z neustavljivim, poštenim denarjem. Bitcoin je goreča zvezda iskrenosti, ki požira vsiljeno fikcijo fiat valut. Iz pepela se bo dvignil kot feniks in s tem bo nastala družba, strukturirana na trdnih načelih odgovornosti, časti in integritete. Kot implementacija popolnoma resničnega denarja je Bitcoin sijoč svetilnik, ki ga ni mogoče izsiljevati ali skriti. Kot nas je učil Buda:

“Tri stvari se ne dajo dolgo skrivati: sonce, luna in resnica.”

Bitcoin je upor proti najmočnejšemu zatočišču socializma v svobodnem svetu: centralnemu bančništvu. Gre za miroljubno evolucijo/revolucijo, ki vključuje trajno razorožitev tiranov, ki so “denar” spremenili v orožje za zaplembo pravega bogastva. Bitcoin je orožje miru, ki se uporablja kot atentat za krajo časa. Alkemični arhetip je protistrup proti državni korupciji in družbeni moralni stiski. Kot pošten denar prostega trga je Bitcoin neustavljiva resnica; izraz čistega denarnega kapitalizma in sodobna razglasitev neodvisnosti fiat-sužnjev po vsem svetu.

Bitcoin je denar brez gospodarjev: sistem, ki ga urejajo pravila namesto vladarjev. S tem, ko je prebudil svet iz nočne more finančnega suženjstva, Bitcoin predstavlja sanje o uresničevanju svobode.