Igra dronov

Zgodnjega, svežega jutra par tednov nazaj je pred budnimi očmi zbegane predsednikove tajne službe na trato pred Belo hišo samozavestno priletelo neznano leteče telo. Lahko bi bil golob. Ali bomba. Pa je bil samo brezpilotni letalnik na daljinsko upravljanje. Dron.

(Objavljeno v MonitorPro, februar 2015)

Morda bi moral ameriški predsednik svojemu porednemu uslužbencu, ki živi v bližini in ki ga je v omami noči in substanc malo zaneslo, za njegov »rekreativni« poskus igranja z novim božičnim darilom pri plači pripisati bonus za vrhunski penetracijski preizus. Uspel je namreč preslepiti napredni radarski sistem Bele hiše, ki mu je v opravičilo potrebno priznati, da prvenstveno ni namenjen odkrivanju ptičelikih objektov, temveč velikih izstrelkov. Pokazal je, da je tudi ena najbolj varovanih hiš na svetu bosa v boju z napredno, popularno tehnologijo. Glede na to, da lahko najcenejšega komercialnega drona nabavite že za skromnih 30 dolarjev, je jasno, zakaj so postali izredno popularna igračka velikih in malih fantkov. Po Twitterju je po praznikih mrgolelo sočnih izjav tipa »moj prvi dron je uspešno uničil naše božično drevo« ali »dobil sem drona in poznam ljudi, ki bodo kmalu v težavah« ter »če bo tvoj dron letel nad mojo lastnino, ga bom sestrelil«. Svet je tako poln kandidatov, ki imajo dostop do orodij za izvajanje tovrstnih zabavnih, a tudi malo bolj bolečih igric.

Če ste vsaj malo heker ali (bognedaj) zlikovec, dobite ob takih igračkah kmalu veliko neprimernih idej. V fizičnem svetu vam namreč droni omogočijo oddaljene napade, iz varne razdalje in brez neposrednega stika, kar je bilo do sedaj možno le v digitalnem svetu. Pri vsem tem je upravljalec drona lahko neizsledljiv in ne pušča nobenih dnevniških zapisov, za kar se je treba pri napadih v računalniškem svetu kar malo potruditi. Fizični napadi od daleč so tako postali zelo preprosti — glavnega krivca ni blizu, za njega vso umazano delo opravi leteči stroj — njegov vojščak. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo tehnologijo posvojili tisti, v rokah katerih je najnevarnejša: kriminalci, ki z napravami za 500 dolarjev že veselo tihotapijo droge in orožje v najbolj varovane zapore ali si podrobno ogledujejo svojo naslednjo tarčo. Pa če že »našim« vojaškim silam koristi, da v boj namesto pilota in pehote pošljejo stroje in na ta način zmanjšajo izgube v lastnih vrstah, bodo to počeli tudi »njihovi«: sovražna vojska ter teroristi, ki male leteče strojčke opremljajo z bombami, biološkim in strelnim orožjem.

Ker se je tehnologija dovolj pocenila, si želimo z njo čimprej olajšati življenje. Amazon bi nam s svojim Octocopterjem dostavljal pošiljke in tu so že časi, ko bodo iz lokalne picerije poslali pico kar z dronom, ker bo hitrejša od njihovega »speedy Gonzales« dostavljača na starem mopedu. Snemanje vrhunskih športnikov na treningih in tekmah, lovljenje neviht in zasledovanje divjih živali, nadzorovanje velikih kmetijskih področij in medijsko pokrivanje zanimivih dogodkov so le nekateri od dobrih načinov zasebne in komercialne rabe. Lažje si bomo privoščili poceni varnostnike, strojčke, ki bodo stalno kot muhice letali okrog naše hiše in v primeru težav zagnali vik in krik. Še posebej pametno bo drone pošiljati na zelo nevarna, nedostopna ali zelo velika področja, kamor sicer težko pridemo. A kljub očitnim napredkom, ki si jih obetamo, lahko pričakujemo tudi čisto življenjske zaplete. Predstavljajte si, da vam kilogramsko frčalo kot strela z neba prileti na glavo — se je že zgodilo, da je kakemu zmanjkalo energije ali pa da se je pokvaril. Ali pa da sosedov mulc z novim dronom brenči ravno nad vašo glavo, medtem ko na poletni dan v senčki na klopci mirno srkate zasluženo pivo ali ste »zgoraj brez« ob knjigi na sončku.

In ker so pričakovanja glede uporabe dronov tako zelo različna, imajo zakonodajalci po vsem svetu precej težav pri določanju pravil, saj so mnenja za ali proti tako v zasebni kot v javni rabi zelo glasna. Veliko razprav je o tem, kako ločiti hobi modelarje, ki so vedno imeli svoj kos neba, od komercialnih uporabnikov daljinskih brezpilotnih letalnikov. V Sloveniji urad Informacijske pooblaščenke za zavarovanje zasebnosti poziva k čimprejšnji zakonski ureditvi, a dlje od tega še nismo prišli. Ameriška agencija FAA ugotavlja, da je bilo v letu 2014 v ZDA več kot 190 varnostnih incidentov, povezanih z uporabo dronov, zato zdrava pamet in zakonodaja v ZDA pravita, da nobeno frčalo ne bi smelo samoiniciativno letati okrog letališč, nad urbanimi okolji in na višini, manjši kot 122 metrov. Motilcev signalov verjetno ne bomo smeli uporabljati, če pa že, ne bodo posebej učinkoviti. A čeprav je zakonodaja, ki ureja rabo dronov, nujno potrebna, nas ne bo zaščitila pred tistimi, ki je ne bodo upoštevali. Zato se zna zgoditi, da boste kdaj prisiljeni v igro dronov. Da boste tudi vi imeli kdaj potrebo, da se pridušate: »če bo moj dron letel nad mojo lastnino, ga bom sestrelil«. A kaj, ko niste ameriški predsednik …

One clap, two clap, three clap, forty?

By clapping more or less, you can signal to us which stories really stand out.