N’č tacga

Če ima Biševo najbolj jebačko, ima Dugi najbolj mačo ime. Za slednjega bi pričakoval, da bo zato popularen, pa ni. Še en dokaz, da dolžina ni pomembna.

To sem odkril en teden pred odhodom, ko sem v Excelu ‘vrgel skupaj’ predvidene stroške. Tako se vsaj malo pripravim za pot, če že T vse spakira.

Kdor ni na morju, ni Slovenc

Nekaj dni pred odhodom je najbolj obiskan blatnodolski portal objavil novico o strašni gneči na trajektih. Valjda hrvaških in ne slovenskih, ker na Otočec greš lohk peš, na ostala dva pa plavaš, ane! ‘Novičko’ bi skoraj ignoriral, če ne bi zasledil prave drame, ki se je dogajala na FB profilu moje prijateljice Karmen. Njen zapis o rezervaciji trajekta in kupovanju kart preko spleta se je skupaj s komentarji bral kot napet akcioner. Hvala bogu s srečnim koncem.

Trije!

Meni pa se je tudi pošteno kolcnilo, ko sem videl, koliko trajektov pelje na Dugi otok. Faking trije! To je približno toliko, kot je avtobusov iz Kamnika v Tuhinjsko dolino. Bralkama ne zamerim, če ne poznata te čudovite doline. Je prelepa dolina. Rojstna dolina bivšega obrambnega ministra(nta). In aktualnega šefa SLO RKC. Tudi terme imajo. In picerijo.

Prvič v lajfu sem kupil vozovnico za Jadrolinijo

Ko udarne naslove »Kok je pa na Hrvaškem letos vse drago!!!!!!« na omrežjih zamenjajo komentarji »Ni nam ratal pridt na trajekt!!?! #ludnica!!!!11!!!« je znak, da je treba nekaj narediti. Nočem seveda bit tisti, ki pove ženi, najstnici in mulcu, da bodo morali v nabito polnem avtu počakat naslednji trajekt. KI ODPELJE ČEZ ŠEST UR!!!!!!

Tudi nimam nobene želje nastopat v slovenskem celovečercu, kjer se na koncu vsi pokoljejo. Zato sem kupil vozovnice preko spleta. Ko sem vnašal 16-mestno številko kartice, sem se počutil kot glavni igralec v filmu. A veš, ko glavni lik vrže slamnik v zrak. V pozdrav poletju in dopustu. Ttik preden se odpelje na trajekt.

In T je vesela in me gleda z občudovanjem, ker sem tako dobro vse izpeljal. In najstnica pozabi zavrteti oči. In vse je tako lepo kot pojejo Koala Voice. In …

Nakup karte ne garantira mesta na trajektu

To sem prebral, ko sem karto držal v roki. WTF?! Za kaj sem potem sploh kupil vozovnice?

Ne preostane nam drugega, kot da se malo prej zbudimo in se postavimo v vrsto. Če želimo ujeti prvi trajekt ob 10h zjutraj, moramo, glede na moje izračune, odriniti točno … …

SREDI NOČI!

Ne sprašujta me kakšna je bila vožnja.

Vstal sem bojda ob 3h zjutraj. Ob 4h smo zapeljali na ljubljansko obvoznico. Baje sem takrat zamrmral nekaj v stilu:»S takšno brzino bomo na cilju glih jutr. In še to komaj preden zaprejo tanz teraso«. In potem sem utihnil.

I know, dost neverjetno!

V zadrskem pristanišču smo bili malo čez 8 zjutraj. Istega dne! Z enim lulanjem in kavico ob poti. Uro in pol pred odhodom trajekta.

Bili smo tretji v vrsti.

Ko je tik pred otokom, dizel mašina potihnila in se je pred nami pojavil pomol, je veter prinesel vonj po borovcih in morju. Škržati so veselo žagali in sporočali, da se nam je dopust nepreklicno začel. Poln zanosa, svež in neverjetno spočit, sem dregnil poleg sebe spečo T .

Ko je odprla oči, sem jo, premraženo in utrujeno, prižel k sebi in ji rekel, da je bila tale pot easy peasy.

Kar se mene tiče, se lahko še kdaj usede za volan.

Na mojo srečo so bili škržati že res glasni.