Nekoč, pred dvnimi časi

Nekoč pred davnimi časi sem sedela na pomolu na morju in gledala sončni zahod. Brezskrbno, sama v tistem trenutku, ko je sonce zadnje žarke poslalo na morsko gladino pogledat, ali se od valov lahko odbijajo s tistim čarobnim leskom, ki mi vzame sapo.

Slana koža, japonke ob meni, v mojem poletnem cekerčku pa knjiga, morda kakšni robčki, denarnica, telefon in ključi.

Kako je bilo življenje nekoč pred davnimi časi enostavno!

Brez plenic in robčkov za ritke, brez preverjanja, ali je plaža primerna za majhne otroke, brez razmišljanja o tem, koliko je ura in ali morata moji deklici že v posteljo, predvsem pa brez kakršne koli druge skrbi in misli, kot ene same: ali naj grem v vodo še enkrat pred večerjo, ali naj raje počakam, da vzide mesec?

Za hip ali dva pomislim na to, kako je bilo, ko sem bila sama.

Svoboda. Praznina.

Nikogar, ki bi me sredi noči poklical “mami” in me objel, nikogar, ki bi me gledal iz razdalje dveh milimetrov in se zraven smejal iz vsega srca, nikogar, ki bi ga zanimalo, zakaj se je galeb usedel ravno na konec pomola in zakaj je zvečer morje oranžno.

Nekoč pred davnimi časi je bil svet drugačen. Ne bi spremenila niti sekunde na njem, vendar je z razlogom v preteklosti.

Srečna sem, da je današnji svet točno takšen, kot je. Včasih malce kaotičen in malce nor, vedno pa poln iskrene, čiste ljubezni.

Naslednja dva tedna bo vseh mojih 623% posvečenih užitkom “novega sveta”, v katerem nisem sama. Ves svoj čas in energijo bom posvetila mojim trem srčkom. Zato se prihodnjič beremo v začetku avgusta.

Morda bom za hip, ko bom stala na robu kamnitega pomola in gledala proti morju, pomislila na čas, ko je bila moja največja skrb, kje imajo najboljši sladoled (hm, no, želja po dobrem sladoledu ni uplahnila z leti, vendar razumete poanto, a ne?). Svoboda morja prinaša s seboj misli na preteklost. Prinaša pa še nekaj: zavedanje, da je to, kar imam v tem trenutku, najlepše, kar lahko imam.

Čista sreča.

Se tipkamo spet, ko se vrnem iz dopusta. Pa čeprav bo morda le v domači banji, z domačim sladoledom v roki in z velikim nasmehom na obrazu. ;)

Pozdravček!

Ajda

P.S. Do začetka avgusta, ko s spet beremo, lahko pokukate na moj Facebook profil ali pa pregledate videe na You Tube-u, ki ste jih morda zamudili. Kmalu dodam nove! :)

One clap, two clap, three clap, forty?

By clapping more or less, you can signal to us which stories really stand out.