Strah pred pajki

Ali le strah pred drugačnim?

- Fuuuuj, kakšen grd pajek!

Moja starejša hči spoznava naravo okoli sebe. Učim jo, da so vse živali prijazne, nekatere so le boječke in se branijo, zato jih moramo pustiti pri miru. Do včeraj o pajkih ni imela povedati ničesar slabega. Potem pa me je presenetila z zgornjo izjavo.

Skušala sem ji razložiti, da je pajek pač tak, kot je in da ni grd ali lep — je pač pajek, ki lovi mušice in komarje, in da potrebuje tanke nožice, da se lahko premika po svoji mreži.

- Fuuuj!

Nisem je premaknila. Morda je to slišala v vrtcu, od kakšnega drugega otroka, kdo ve. Kljub vsemu bom vztrajala pri svoji vzgoji: živali so lepe takšne, kot so — tako kot smo tudi ljudje.

Včasih tudi sebe ne moremo premakniti, ko imamo zakoreninjeno o sebi, drugih ali pa o neki stvari določeno mnenje, ki smo ga pridobili v preteklosti. Skušamo biti všečni, pasati v družbo tako, da ni izstopamo preveč, da ne pokažemo svojih čustev, se skrivamo za maskami in nasmeški, predvsem pa najraje kimamo temu, kar pove nekdo drug, ki ima po našem mnenju avtoriteto.

Smo kot moja hčerkica, ki jo je nekdo naučil, da so pajki fuj in da to tako pač je.

Ok, tudi sama nisem najboljši zgled, kar se tiče pakov, vendar se vsakič, ko katerega pospremim iz našega stanovanja čez balkon, zadržim, da ne komentiram drugega kot

- potrebuje malce svežega zraka.

Zakaj nam je tako zelo pomembno, kaj si o nas mislijo drugi?

Odkar pomnim, me spremljajo besede tiste, žugajoče: KAJ BODO REKLI DRUGI?

Nikoli se nisem spraševala, kateri drugi so to. Starši in brat? Širša družina? Prijatelji? Sosedje? Tisti, ki me imajo radi takšno, kot sem ali tisti, ki me ne marajo iz le njim znanega razloga?

Ne glede na to, kaj bom naredila, tistim, ki nisem všeč, ne bom nikoli všeč. Lahko se trudim ugajati na vse pretege, pa se mi bodo še vedno smejali ali pa odkimavali z glavo.

Torej, če nekomu nikoli ne bomo všeč, ne glede na to, kako spreminjamo svoje vedenje in način izražanja svojih idej, zakaj ne bi bili raje samo mi. Točno takšni, kot smo.

Tudi jaz sem za koga pajek (če se z mislijo vrnem na začetek tega bloga) in si misli fuj. Pa? Če pajku oblečemo rožnato oblekico, ki je »vsem« všeč, ali bo pajek zaradi tega drugačen in bolj všečen? Ne. Samo svojo skupinico pajkcov si mora najti, kjer ga imajo radi točno takšnega, kot je.

Bodite to, kar ste in povejte to, kar mislite. Tisti, ki nas imajo radi, ne bodo vihali nosu in se smejali, ne bodo sodili in ne bodo govorili za vašim hrbtom. Z vami bodo in vas podpirali, spodbujali in motivirali.

Ovce se pasejo na travniku in brezglavo sledijo čredi, vam se ni treba. 😉

Pozdravček,

Ajda

P.S. Če vam je prebrano všeč, me lahko spremljate na www.1000besed.si, www.fotkam.si, ter na Faceboooku, Pinterestu, Instaramu in po novem tudi na YouTube-u. :)

Show your support

Clapping shows how much you appreciated Ajda Zorko’s story.