Svoboda omáme med Slovenci

Pred parimi dnevi sta v Ljubljani potekali manifestaciji v podporo legalizacije konoplje. Zgodila sta se famoznega 20. aprila, ki je mednarodno sprejet kot dan čaščenja zelenêga.

Na ta dan je slovenska mladina pokazala vso svojo nekonstruktivnost v bitki za boljši jutri, saj sta namreč v podporo legalizaciji potekala kar dva dogodka — za katera bi lahko rekli, da sta bila diametralno nasprotna, a enaka v esenci.
Vsekakor se podpira čim-večje število takšnih dogodkov, a nikakor ne na račun sovražnosti!

V ‘’Študentskem kampusu’’ se je namreč odvil Marihuana Marš v organizaciji ŠOU v LJ, na Kongresnem trgu pa kot odgovor Hašišarska fronta v organizaciji Študentske Iskre.

Po moji oceni sta oba dogodka spodletela pri osnovnem cilju — tj. kvalitetna propaganda legalizacije. Na koncu je namreč izpadlo, kakor da so vsi drugi interesi na prvem mestu - le skupen boj je nepomemben.
Tudi Piratska stranka in ostali akterji so prepoznali to razklanost in njene negativne posledice za naš boj.

Kvalitetne utrditve argumentov ni bilo na nobeni strani, saj je bil namreč Marš organiziran v okolju, ki nikakor ni naklonjeno kvalitetni manifestaciji argumentov ter iz njega veje izključno hedonizem zelenêga sveta — prosto po neoliberalizmu.
Si pa moral imeti kar nekaj cvenka v žepu, če si si želel privoščiti ta skomercializirani ter sprevrženi hedonizem.

Hašišarska fronta je preprosto nadaljevala tradicijo Marša, torej princip zastonjkarstva. Iskra je uzurpirala javno površino ter zajahala sentiment, ki ga je v Parku zvezda pustil Marš. Ljudje so kar trli na Hašišarsko fronto, saj jim je bilo v interesu izključno to, da se lahko svobodno omamijo v središču prestolnice — torej čista manifestacija strasti posameznikov.
Iskrin nagovor ter program so bili pusti, v njih pa se je lahko videlo kulturno-libertarno pozicijo, ki pa so jo, kot pričakovano, zelo vulgarno artikulirali.

Ta dogodek potrjuje moje domneve, da pravih klasičnih socialistov danes ni več, kvečjemu imamo libertarne socialiste.

Svoboda jointom, svoboda ljudem! (slogan Haš-Fronte)

Meni osebno je najbolj zanimivo opazovati, kako se ti kvazisocialisti bíjejo med seboj, kdo je liberalec in kdo ne, in bom kar na tem mestu razrešil ta dvoboj — povečini so vsi libertarci.

Svojo politiko namreč gradijo na doktrini klasičnega (ne ekonomskega!) liberalizma, in njihovi podtalni argumenti izhajajo izključno iz pravic, ki so utemeljene na entiteti posameznika.

Samó kritiko Marihuana Marša prepuščam Iskri, saj so v svoji kritiki komercializacije kolikor-toliko zadeli žebljiček na glavico.
Le znebiti se morajo svojega populističnega diskurza, ki je utemeljen na nemoralnem marksističnemu razrednem boju, in šele potlej lahko pričnejo upati na simpatije ljudstva. Ljudje so se naveličali ravno tega diskurza, ki nikakor ne želi/ne zmore presekati z zastarelo altruistično moralo.
Ta populistični diskurz pa ni omejen izključno na Študentsko Iskro, ampak preveva celoten socialistični blok — vse do Združene levice.