Delamo dalje

Zdravo. Vau, že drugi teden mineva. Čas hitro mine.

Kakorkoli, večino časa delam. Saj sem imela vmes kaj drugega, vendar ponavadi se trudim za tisto spletno stran. Ki je sedaj že skoraj pri koncu. Prilagam trenutni link, kasneje bo verjetno nehal delovati.

Torej, približno polovica dela je mojega, je pa Aljaž naštudiral kako koda deluje, ker se je spremenila od zadnič in namestil nekaj reči, ki bi morale olajšati urejanje, vendar ponovno, jaz sem razbila prejšnjo postavitev in jo spremenila v sedanjo, prav tako sem določila večino zasnov. Mislim, da je večina tekstur mojih, recimo jaz sem določila, naj imajo naslovi moder in besedilo rdeč odtenek. Načeloma vidiš črno, vendar če daš besedilo na črno ozadje ali če besedilo povečaš in skrolaš, dobiš občutek modrine in rdečine. Ravno razmišljam, da moram spremeniti še Fem-strip, ki sem ga oblikovala, vendar je Aljaž vmes ugotovil neko novo tehniko.

Šolsko leto se nadaljuje. Ravno tipkam v učilnici. Prinesla sem adidaske v Ljubljano, vendar je ravno tistega dne snežilo. In zlomil se mi je ročaj na kovčku. In na poti v blok je šel avtobus v lužo in me osvežil s prho. Res moj dan. Kakorkoli, malce je zamaknilo aktivnosti.

Sem se pa ravno pobrigala za skupino, v kateri bomo pri Genelogiji državljanstva, nekaj so mencali. Sem šla do profesorja in uredila. Ravno razmišljam, da se moram pobrigati za sestanek z ono feministko. Metka je Aljažu rekla, da bo šele aprila prosta, tako dolgo pa ni natanko smiselno čakati. Lahko bi rekla prej. Lahko bi sploh kaj rekla. Garr.

Kakorkoli, work, work, work, work, work. Vendar stvar se dogajajo. Trenutno smo rahlo ob zidu z denarjem. Če se porabi dnevno 5€ za hrano, je ogromno. Kjerkoli je možno dežurati se poskušamo vriniti. Tako da ja. Fun life. Vendar imam rada občutek, da se stvari dogajajo. Nekaj nastaja. Vidiš lahko, kako so stvari vse kompleksnejše in vse koherentnejše, elegantnejše ali pa strastne. Počasi. Vendar nekaj se dogaja. Tudi ali še posebno z mojo pomočjo. Delovno disciplino. Kdo bi si mislil … ravno danes sem se vprašala, če se ne podrejam moškemu. Nato sem se spomnila, če postavim mejo drugje, jo bo Aljaž upošteval. In da se tudi on načeloma trudi. Torej, delo je izbira. Nekaj, kar mi omogoča nekaj, kar potrebujem … rast.

Show your support

Clapping shows how much you appreciated Jasna Janež’s story.