Tja in nazaj

Hoj, hoj, današnji dan se je začel z razmerjem 21/51, pa trenutno imam nekaj več kot 6 ur, tako da lahko vidite, da se dolg počasi nabira, vsaj Jasni, meni stagnira x).

Prebrala sem tisto rdečo knjigo. Kot sem rekla, vsega skupaj mi je vzelo tri dni. Tri, ker nisem imela vsak dan. Zato tudi dolg narašča. Vendar veselo spremljamo, tako da se bo verjetno že povrnilo :). Glede na to, da je Aljaž prebral 200 strani v mesecu in pol (pol meseca ni prebral praktično nič), jaz pa preostalih 100 v treh dneh, lahko vidite workload, ki velja v bajti x)

Zadnja dva artefakta sta lasna zaponka enoperesne deteljice, ki omogoča odličnost pri vseh igrah, ki naj bi deklici pomagala pri razumevanju družbe ter svinčnik, ki omogoča natančen prenos videnega ali mišljenega na papir, ki naj bi pomagal pri razumevanju. Svinčnik naj bi tudi pomagal za kasneje pri karierni poti pri razvoju veščin, prav tako pa enoperesna deteljica. Več nisem sanjala, le določial sem ju.

Razen tega, danes sem se peljala v Grobelno in nazaj, ker je Aljaž doma ključe pozabil, pa mu jih je sestra prinesla. Nekdo je čeznje poveznil mapo, pa so se pozabili.

To je bolj ali manj to. Eno knjigo sem še brala, na brošuri za Špegel sem delala ipd., dogaja pač. Kontaktirala sem Metko, da se dobimo pri oni na FF, sedaj ko so knjige prebrane. Jaz, Aljaž in fanica. To bo zabavno … kakorkoli, do naslednjič x)

One clap, two clap, three clap, forty?

By clapping more or less, you can signal to us which stories really stand out.