Zakaj je RTV SLO izbrisal intervju z mikrobiologinjo?
Te dni se v podzemlju družabnih omrežij širi radijski intervju z mag. mikrobiologije Karin Rižner, ki so ga pred dnevi odstranili iz arhiva RTV SLO. Po skopem pojasnilu uredništva, »da ni v skladu z uredniško politiko«. Zato je normalno požel mnogo več pozornosti kot bi sicer. Kot odgovoren državljan sem želel priti do dna tej zgodbi in po svojih skromnih ugotovitvah, ki jih bom argumentiral v nadaljevanju, menim, da je verjetno do odstranitve članka prišlo strokovno upravičeno.
Pred dnevi je nemški profesor za znanstveno novinarstvo, Holger Wormer, pozval medije, naj bodo zelo previdni pri poročanju o novih znanstvenih izsledkih. Opozoril jih je, da morajo biti v tem času še posebej pazljivi, saj večina novejših študij o covid-19, ki se pojavljajo zadnje čase, ni šla skozi utečen strogi proces znanstvenega preverjanja. Novinarjem priporoča, naj pred vsako objavo nove študije najprej preverijo, če se je pojavila v kaki publikaciji kot peer-reviewed prispevek.
Ker se raziskovanje v času krize odvija prehitro, da bi ga lahko dohajal znanstveni quality check, je po mnenju Wormerja naloga novinarjev, da prevzamejo nekoliko večjo vlogo quality checkerjev. Zlasti pa je pomembno, da se izogibajo poročanju o novih odkritjih kot o »ultimativnih dejstvih«. Namesto tega naj poudarjajo, da večina tovrstnih raziskav operira z različnimi »stopnjami verjetnosti« in »ocenami tveganja«, ne pa o neizpodbitnih resnicah. Preveriti morajo tudi, če obstajajo nasprotujoči rezultati. “V primeru drugačnega postopanja bi šlo za novinarsko malomarnost”.
Vir: https://www.deutschlandfunk.de/corona-studien-ueberpruefen-statt-verkuenden.2907.de.html?dram:article_id=474588
Omenjeno opozorilo je relevantno tudi za odstranjeni intervju z mag. Karin Rižner. Ljudje po navadi z večjo težo sprejemamo izjave ljudi z višjo formalno izobrazbo v neki zadevni temi. Ker ima Rižnerjeva izobrazbo iz mikrobiologije, sem seveda njeno kontroverzno mnenje o epidemiji vzel z nekaj teže. Kot medicinski in biološki laik (a z naravoslovno izobrazbo) poskušam po svojih močeh preveriti, zakaj so njene trditve v precejšnjem nasprotju s trenutnim znanstvenim konsenzom. Kolikor sem uspel preveriti nekaj njenih trditev, sem lahko ugotovil, da je gospa povedala nekaj strokovno zelo nezanesljivih in celo netočnih izjav glede epidemije. Izrekla pa jih je v tako prepričanem in odločnem tonu, kot da so živa resnica (ravno v nasprotju s čimer je svaril omenjeni profesor znanstvenega novinarstva).
Zaenkrat sem preučil par njenih pomembnejših izjav. Če se motim, me lahko kdo popravi:
1. Karin Rižner: “Če primerjamo statistike umrlih v Italiji letos in prejšnja leta, smrtnost ni nič višja.”
“To lahko vidite na evropski domači strani Euromomo, ki je odlično orodje za spremljanje presežkov umrljivosti … Tam lepo vidite, da ni nobene razlike med letošnjo zimsko sezono in preteklimi tremi zimskimi sezonami, mogoče celo malo manj smrti od preteklih sezon. Na teh grafih v zadnjih 2 tednih vidite več umrljivosti v Italiji in Španiji, vendar niso signifikantne, ne presegajo pričakovanih št. smrti”.
Moja ugotovitev:
preveril sem podatke na strani Euromomo za zadnje štiri tedne in pripenjam sliko:
Prilagam še zgodovino presežkov umrlih za covid-19 kritične države (na desni strani so novejši podatki):
Najprej opozorilo: Euromomo navaja opombo pod slikami, da moramo biti pazljivi pri interpretaciji podatkov zaradi neažurnosti prijavljenih smrti. Predvsem v zadnjem tednu podatki niso nujno natančni zaradi zamud pri oddaji registriranih smrti, zato so prilagojeni glede na predvidevanja, ki pa so lahko zaradi nenavadnega porasta nižji kot realno (to se je izkazalo v praksi, hranim sliko od week 14, ki je bila objavljena prejšnji teden — tam je bila Švedska obarvana svetlo modro, ta teden pa je bil week 14 osvežen z aktualnejšimi podatki in se je Švedska obarvala temno modro. Možno je, da bo tudi za week 15 čez en teden osvežitev prinesla nekoliko slabše podatke, predvsem za Francijo in Švico, ki v prejšnjem tednu še nista umirili rasti umrlih za covid-19).
Update 17.4.2020: Euromomo je naknadno objavil posebno opozorilo, da so bili podatki za zadnji teden (week 15) še posebej nenatančni, ker je zaradi velikonočnih praznikov prišlo do večjih zamud pri oddaji podatkov o smrtih, zato so week 15 začasno umaknili.
Na grafih lahko vidimo signifikantno HITER porast umrljivosti v Italiji, Španiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švici in UK — ravno v covid-19 kritičnih državah. V zadnjem tednu se slika k sreči malo izboljšuje, kar nekoliko sovpada z rigoroznimi ukrepi za zajezitev epidemije, čeprav se zna zaradi neažurnosti slika spremeniti še nekoliko na slabše.
Iz grafov je vendarle razvidno, da so države že dosegle vsaj maksimum prejšnjih let, nekatere pa signifikantno presegle pretekle vrhove, in to v zelo kratkem času. Pa moramo upoštevati, da je visok porast nastal KLJUB rigoroznim ukrepom v teh državah (za razliko od običajnih ukrepov proti gripi, ki so mnogo ohlapnejši).
Predstavljajmo si, kakšna bi lahko bila statistika, če bi se Bergamo zgodil celotni Italiji. Že samo porast v eni pokrajini z eno šestino italijanskega prebivalstva je prignal na maksimum statistiko celotne države!
2. Karin Rižner: “Italija ima vsako zimo presežek umrljivosti za gripi podobnimi boleznimi”
Moja ugotovitev: V Lombardiji je letos do 12.4.2020 s covid19 umrlo že več kot 11.000 ljudi. Z gripo/pljučnico pa je zadnji uradni podatek iz leta 2017, da je v Lombardiji umrlo 2.300 ljudi. Za jasnejšo primerjavo razsežnosti covid-19 proti gripi v Lombardiji je naslednji graf:
Da se ne bomo izgovarjali le na slab italijanski zrak in veliko starega prebivalstva, poglejmo še stanje v Španiji:
Mimogrede, ne drži ugovor, da statistike za covid-19 niso merodajne, ker v njih upoštevajo tudi ljudi s pridruženimi boleznimi. Tudi v statistike umrlih za gripo vključujejo ljudi s pridruženimi boleznimi — torej vse, za katere je bila gripa povod za smrt (“Seasonal influenza-related deaths are deaths that occur in people for whom influenza infection was likely a contributor to the cause of death, but not necessarily the primary cause of death.” Več o metodologiji, kako ocenjujejo umrle za gripo: https://www.cdc.gov/flu/about/burden/how-cdc-estimates.htm). Vseeno bo čas pokazal nekoliko natančnejše statistike, toda že podatki smrtnosti iz vseh vzrokov, ki jih kaže Euromomo, potrjujejo, da do drastičnih odstopanj verjetno ne bo prišlo.
3. Karin Rižner: “V medicinski literaturi British Medical Journal, najbolj citirani britanski znanstveni reviji, so objavili študijo, da so Kitajci analizirali ljudi, ki so prihajali v Kitajsko in so ugotovili, da je 78% nosilcev virusa asimptomatskih (ne zbolijo)”
Predvidevam, da se je sklicevala na naslednji vir v reviji BMJ:
Covid-19: four fifths of cases are asymptomatic, China figures indicate (Michael Day, BMJ, 2.4.2020)
Moja ugotovitev:
Ta vir ni študija, ampak non-peer-reviewed članek nekega strokovnjaka, ki je poskusil interpretirati številke iz WHO poročila, da izmed novih prispelih ljudi na Kitajsko v dnevu 1. aprila 2020, od 166 ljudi, okuženih s covid-19, 130 ni imelo simptomov v zadnjih 24 urah. BMJ omogoča, da lahko članke komentirajo drugi strokovnjaki, s čimer spodbujajo kritično presojo prispevkov. Lahko si preberemo kar nekaj kritičnih strokovnih odzivov na ta članek: https://www.bmj.com/content/369/bmj.m1375/rapid-responses
Npr. ena kritika članka je, da je vzorec čisto premajhen (166 okuženih, samo en dan) in neprimeren za interpretacijo (ne vemo, ali so ti ljudje po 24 urah dobili simptome; nek komentator celo dokazuje, da podatki iz prihodnji dni kažejo na to, da so asimptomatski ljudje začenjali dobivati simptome).
Še en komentator ugovarja, da se tega primera, tudi če bi bil pravilen, ne da posploševati na druge primere, saj npr. že obstaja bolj točno in zanesljivejše peer-reviewed poročilo za ladjo Diamond Princess, kjer so našli asimptomatskih samo 17,9 % od vseh pozitivno okuženih:
Estimating the asymptomatic proportion of coronavirus disease 2019 (COVID-19) cases on board the Diamond Princess cruise ship, Yokohama, Japan, 2020 (Kenji Mizumoto et al., 12.3.2020, Eurosurveillance)
Mimogrede, če Rižnerjeva polaga takšno težo člankom iz revije British Medical Journal, bi lahko objektivno izpostavila tudi angleški članek, ki ugotavlja, da je bilo v Angliji in Walesu v prvem tednu aprila največ umrlih kot beležijo tedenske statistike v zadnjih 15 letih. V Londonu je bilo 46,6% umrlih povezanih s covid-19:
Covid-19: Death rate in England and Wales reaches record high because of covid-19 (Jacqui Wise, 14.4.2020, BMJ)
Opomba: to ni kritika revije British Medical Journal, saj ima portal jasno ločene mnenjske članke od peer-reviewed raziskav. Kar objavijo kot peer-reviewed, je vsekakor zaupanja vredna publikacija.
4. Rižnerjeva se je sklicevala tudi na »Italijansko študijo« v BMJ, ki je ugotovila visok odstotek asimptomatskih nosilcev virusa.
Rižnerjeva je bila mnenja, da zaradi teh podatkov ni potrebno izvajati panike in karantene, ker naj bi itak bili že vsi prekuženi.
Mislim, da se je sklicevala na tole »študijo«:
Covid-19: identifying and isolating asymptomatic people helped eliminate virus in Italian village (Michael Day, 23.3.2020, BMJ)
Moja ugotovitev:
To spet ni študija, ampak non-peer-reviewed članek. Ki se sicer sklicuje na non-peer-reviewed poročilo Univerze iz Firenc, da je v vasi Vo’Euganeo od pozitivno testiranih bilo asimptomatskih od 50–75% (slednje poročilo je sicer tudi prejelo nekaj strokovne kritike in vprašanj glede na metodologijo). Ampak članek in citirano poročilo ugotavljata, da je bilo v tej vasi ravno masovno testiranje in hitro izoliranje vseh okuženih zaslužno za to, da je število obolelih upadlo za 90% v samo 10 dneh: »Vo’Euganeo, 50 km west of Venice, was closed off by authorities in mid-February, at which point repeat RNA testing of the entire population began. All those with positive tests were quarantined. The number of people sick from covid-19 fell from 88 to seven in less than 10 days, Romagnani reported. … The percentage of people infected, even if asymptomatic, in the population is very high and represents the majority of cases, particularly, but not only, among young people. Isolation of asymptomatics is essential for controlling the spread of the virus and the seriousness of the epidemic. … employing large scale testing to find and isolate asymptomatic cases, particularly among health workers who might unwittingly pass the virus to colleagues or patients, was a vital strategy in containing the spread of the disease.«
Članek v BMJ torej nikakor ne apelira, da ni potrebno izvajati strogih ukrepov (ravno nasprotno), ampak kvečjemu poziva o smotrnosti izvajanja masovnega testiranja in izoliranja vseh pozitivnih (tudi asimptomatskih).
Mimogrede, v tej točki bi rad izpostavil še eno novejšo nemško “Heisenberško študijo” Hendrika Streecka, ki ugotavlja, da je smrtnost za covid-19 petkrat nižja od ocen: https://www.rtvslo.si/svet/nemska-raziskava-smrtnost-petkrat-nizja-od-ocen/520231
Sicer mislim, da ta študija ni bila omenjena v radijski oddaji (morda zato, ker do takrat še ni bila naznanjena javnosti). Ampak vseeno želim opozoriti, kako nekritično mediji in ljudje sprejemajo nepotrjene raziskave.
Tudi ta Heisemberška študija zaenkrat še ni bila peer-reviewed in kot je priznal sam avtor študije Hendrik Streeck, so zaenkrat objavili samo preliminarne rezultate, z namenom strokovne javne debate, da bi si pridobili strokoven feedback in kritike, preden bi napisali dokončno študijo za objavo v kaki priznani znanstveni literaturi (z dolžnim peer-review pregledom kolegov).
A zadnje dni lahko spremljamo kar nekaj kritik različnih nemških znanstvenikov na to študijo. Od tega, da so metologije v študiji napačne in dajejo zavajajoče rezultate, do obtožb da je zelo neznanstveno objavljati tako nepreverjene preliminarne ugotovitve in da je tudi sumljivo, kadar znanstveniki najemajo PR agencije za komuniciranje njihovih ugotovitev po družabnih omrežjih in delajo iz tega holivudski spektakel. Več o odzivih na študijo: https://taz.de/Corona-Epidemie-in-Deutschland/!5677835/
Zaključek
Tega zapisa nisem šel delat z namenom diskreditacije Rižnerjeve (saj je v začetku intervjuja povedala marsikatero pametno stvar s področja, ki ga dobro pozna). Osredotočil sem se izključno na trditve v zvezi z epidemijo. Povod za zapis sploh ni nastal zaradi njenih izjav, ampak predvsem zato, kako “zavzeto” je bilo njeno stališče sprejeto v javnosti in kako aktivno se širi po spletu kot prepovedan sveti gral.
Po omrežjih se sicer širi še kup podobnih nezanesljivih trditev določenih deviantnih strokovnjakov, ki javnosti sporočajo raznorazne kontroverzne ideje in s tem morda povzročajo nepotrebno zmedo in strah, kar je v teh časih lahko nevarno.
Ta “secirani” primer je namenjen predvsem v opozorilo, da moramo biti laiki pazljivi na to, da ne podležemo vsakemu mnenju in članku, tudi če za njim stoji izobražen strokovnjak.
V znanosti velja, da ima največjo težo znanstveni konsenz. Že od nekdaj se je najbolj smotrno oslanjati na stališče, ki ga zastopa večja množica znanstvenikov, ki so do konsenza prišli po kritični presoji zbranih informacij, izmenjavi mnenj, na koncu pa so sprejeli nek skupno sprejemljiv sklep.
Znanstveni konsenz v medicini ni nikoli popoln, zanesljiv in zacementiran. Spremeni se lahko s prihodom novih informacij (ki v tej epidemiji prihajajo vsako uro). Pa vendarle, konsenz je v danem času najbolj zanesljiva in preverjena ocena stanj, z določeno stopnjo verjetnosti. Vse ostalo so nepreverjene teorije, katerih zanesljivost se izkaže šele, ko gredo skozi sito kritične presoje in preverjanja. Šele potem jih lahko vključimo v konsenz ali pa zavržemo.
Zato ne morem niti želim prejudicirati, da so vsi omenjeni strokovni viri napačni (neglede kako močno si osebno želim, da bi bili pravilni). Zaenkrat so v preliminarni fazi, odprti na strokovne preglede in javno polemiko med strokovnjaki. To je naravna pot vseh znanstvenih študij, ki jih na koncu ali objavijo v zanesljivi literaturi (če zdržijo strokovno kritiko), ali pa končajo v smeteh (če ne pijejo strokovne vode). Pričakujem pa od visoko izobraženih strokovnjakov, da bodo v medijih podajali objektivne informacije, ki so zanesljive in preverljive.
Podajanje neobjektivnih, zavajajočih ali celo napačnih informacij s strani visoko izobraženih ljudi je lahko podobno nevarno, kot če bi nek gradbeni statik v javnosti zatrjeval, da stavb v Sloveniji ni potrebno graditi za potresno varnost, ker se hudi potresi domnevno zgodijo le na vsakih 100 let in je zato brez veze delati paniko in si delati visoke stroške pri gradnji trdnih temeljev. Vsakemu uredniku kredibilnega medija in njegovim poslušalcem bi bilo jasno, da take izjave ne sodijo v njihov izbor.
Sicer to ne pomeni, da strokovnjaki ne smejo v javnosti izražati svojih kontroverznih stališč — to je lahko povsem konstruktivna pobuda, ki včasih prinaša nove poglede, kateri se lahko celo izkažejo za bolj resnične od trenutnega konsenza znanosti. Ampak odgovornost strokovnjakov je, da kontroverzne debate sprožijo na primernem mestu in na primeren način(npr. na strokovnih forumih, v laični javnosti pa z dolžnim opozorilom, da gre za osebno mnenje in ne za gola dejstva).
Strokovnjaki nosijo veliko odgovornost, če javnosti podajajo napačne informacije, saj netenje zmede in nezaupanja v javnosti z nezanesljivimi informacijami lahko stane nepotrebna življenja, predvsem pa povzroča še dodatno nepotrebno paniko in frustracijo ljudi, ki ne vedo več, komu zaupati. Zato lahko odstranitev oddaje iz arhiva RTV SLO jemljemo kot odgovorno ravnanje strokovnega uredništva, ki je upošteval standarde, ki morajo za to problematiko biti še toliko bolj strogi.