4 jezdeci lažnih novic

Eric Weinstein je na sejmu CES 2018 na panelu o prihodnosti medijev, kjer je beseda nanesla na lažne novice oz. #FakeNews, le te razdelil na 4 tipe, glede na to, kje nastanejo in kako se v javnosti manifestirajo.

Lažne novice so:

  1. preprosta dejstva, ki ne držijo (laži),
  2. ustvarjanje vzdušja, ki vpliva na ocenjevanje dejstev,
  3. pričakovan produkt inštitucije z agendo in
  4. algoritmično omejevanje nabora informacij.
`Lažna novica` je vedno rezultat manipulacije, ne manipulacija sama.

K1. — Lažnjivi kljukec

Širjenje preprostih neresničnih dejstev je najbolj preprosta forma lažne novice. To obliko največ ljudi povezuje s terminom #FakeNews, a lažne novice niso samo to.

Rad bi, da oznako #FakeNews ponovno začnemo uporabljati za lažna dejstva in ne za mnenja s katerimi se ne strinjamo. (Ben Shapiro)

K2. - Ko se laže uredništvo

Za kolektivne lažne novice je značilno, da ne gre zgolj za posredovanje nekih dejstev, ampak predvsem kako se dejstva posredujejo, za čustveni kontekst.

Ta vrsta lažnih novic lahko vsebuje točna dejstva pa bo še vedno šlo za lažne novice, saj se preko rabe jezika in manipulacije s čustvi ustvari miselni okvir, znotraj katerega si bralec ustvarja zaključke.

Naš cilj ne bi smel biti kritično razmišljanje o novicah, ampak kritično razbiranje čustev, ki so skrita v poročanju. Ker mnenj ne ustvarjamo na podlagi dejstev, ampak na podlagi čustev. Vzdušje, ki se skriva v načinu poročanja, omeji naše razmišljanje.

Če medij o nečem ne poroča pa se od njega to načeloma pričakuje, to ravno tako spada v kategorijo lažnih novic. Opustitev ključnih informacij je tudi #FakeNews.

Prava ali napačna dejstva z lažnimi novicami nimajo dosti skupnega, ker ne poznamo načina, da bi pisali mnenja ali novice, ki bi temeljila zgolj na dejstvih. Dejstva so vedno rezultat procesa, ki se je predhodno že moral zgoditi.

Lažne novice se rodijo v tem predhodnem procesu, ko izbiramo katera dejstva imajo težo in katera mnenja so verodostojna.

K.3 — Institucionalna laž

Če ima inštitucija (časopisna hiša, država, politična stran) glede določenih (ali vseh) tem izdelano agendo, le ta proizvaja težnje, da se ob vsakem poročanju v tem mediju ustvari čustveni in miselni okvir, ki bralca nagovarja, kako naj presoja podane informacije.

Praviloma bi inštitucija morala zavzeti stališče, da ne bo imela stališč, dokler ne bo dovolj znanih dejstev.

K.4 — Algoritmična laž

Internet (mišljen kot skupek tehnologij in omrežja) je na videz nepristranski vir informacij in bi mu moralo biti vseeno ali širi lažne novice ali ne.

Kljub temu pa internet vendarle igra vlogo pri ustvarjanju lažnih novic. Algoritmična laž sicer nima čustvenega naboja, lahko pa mešetari z izborom dejstev.

Nevtralnost interneta pomeni, da informacija na poti do uporabnika ni ovirana. Na njeni poti ni ne vsebinskih filtrov, ne zaviranja hitrosti omrežja.
Da je prišlo do masovnega in globalnega razmaha zelo podobnih lažnih novic, je posledica tega, da smo izgubili vratarje stališč, kot npr. New York Times ali Washington Post. Danes vsakdo piše novice. Pozitivne posledice te demokratizacije so, da se informacije pretakajo neomejeno, negativne pa da neoviranost povzroča kaotično informacijsko pokrajino, ki ji nismo kos.
Gosti panela so bili: Ben Shapiro (znani konzervativni komentator, The Daily Wire), novinarka Sara Fisher (Axio) in Eric Weinstein (direktor Thiel Capital)

PS: Eric je bil s politično bolj izpostavljenim bratom Bretom, prof. evolucijske biologije, februarja 2018 gost popularnega Youtube kanala The Rubin Report.