Sedaj že tradicionalna letna anketa o plačah slovenskih razvijalcev. Anketa je bila objavljena v Facebook skupini Slovenski developerji in je trajala okoli 3 tedne. Povezava na anketo se je širila tudi na nekaterih slovenskih forumih.

Število vseh odgovorov: 1382

Če te zanimajo podatki za leto 2018, si lahko pogledaš tole povezavo.

Kazalo

  1. Demografija
  2. Delo prek študentske napotnice
  3. Redna zaposlitev
  4. Delo prek s.p.
  5. Dostop do podatkov

TL;DR

Rezultati so pričakovano precej podobni lanskoletnim. Dve tretjini razvijalcev (68%) sta redno zaposleni, malo manj kot petina (18%) jih delo opravlja prek s.p., preostali so dijaki/študenti (12%). Največ (57%) se jih ukvarja s spletnimi tehnologijami (full-stack, front-end, back-end).

Od redno zaposlenih jih ima 88% pogodbo za nedoločen čas in 98% jih dela polni delovni čas. Zanimivo je to, da za 44% redno zaposlenih delodajalec ne omogoča dela na daljavo, 36% zaposlenim je omogočeno delo na daljavo, ampak ga ne koristijo, medtem ko 20% vseh zaposlenih dela stalno ali občasno na daljavo. To pomeni, da ima vsak drugi zaposlen možnost (vsaj občasnega) dela na daljavo.

Velika večina redno zaposlenih (79%) dela za slovenskega delodajalca in za polovico (50%) zaposlenih je primarno tržišče Slovenije, nato sledi trg Evropske Unije (30%).

Glede BRUTO plače ni ravno veliko presenečenj.

Največ anketirancev (23%) je zapisalo, da je njihova povprečna mesečna BRUTO plača med 2000–2499€. Okoli 30% jih zasluži manj kot 2000€, medtem ko preostala polovica (50%) zaposlenih ima povprečno mesečno BRUTO plačo večjo od 2500€. Okoli 18% zaposlenih ima BRUTO plačo višjo od 3500€. Priporočam, da si ogledaš spodnji graf, saj nazorno prikazuje distribucijo plače.

Študentje še vedno veliko delajo, saj jih je kar 63% v zadnjih treh mesecih delalo več kot 20 ur na teden. Malo manj kot polovica študentov (43%) je začetnikov, saj imajo manj kot 1 leto poklicnih izkušenj s programiranjem.

Med tistimi, ki delo opravljajo prek s.p., je kar 72% takih, ki bi znali biti ekonomsko odvisne osebe (en naročnik predstavlja več kot 80% njihovega letnega prihodka). Primarno tržišče njihovega največjega naročnika je največkrat tujina (52%, ZDA ali EU), medtem ko je sedež naročnika v 54% primerih Slovenija.

Demografija

Med 1383 anketiranci je 940 (67,9%) redno zaposlenih, 252 (18,2%) jih delo opravlja prek s.p., 170 (12,2%) jih delo opravlja preko študentske napotnice.

Med vsemi anketiranci jih je 681 (49%) iz osrednjeslovenske regije, 206 (15%) iz podravske regije, 128 (9%) iz gorenjske regije, 84 (6%) iz savinjske in 65 (5%) jih prebiva v tujini.

Enako kot lansko leto, imam tudi letos težavo pri zastopanosti, saj osrednjeslovenska regija predstavlja le 26% celotnega slovenskega prebivalstva, medtem ko je v moji anketi skoraj polovica anketirancev iz te regije. To pomeni, da so vsi rezultati pristranski, kar zna predvsem vplivati na podatke o plačah, saj je v Ljubljani in njeni okolici povprečna plača višja kot v drugih regijah.

Med vsemi anketiranci jih 342 (25%) šteje med 19–25 let, 457 (33%) med 26–30 let in 470 (34%) med 31–40 let. Okoli 7% anketirancev je nad 41 let in več.

Delo prek študentske napotnice

Med dijaki/študenti jih 56 (33%) opravlja polni delovnik (40 ur), 53 (32%) med 20–40 ur na teden, 21 (12%) jih opravlja 20 ur na teden, 31 (18%) pa manj kot to.

To kaže na to, da gre za precej aktiven kader, saj skoraj dve tretjini dijakov/študentov opravljata vsaj polovičen deloven čas ali več.

Skoraj polovica (73, 43%) dijakov/študentov ima manj kot 1 leto poklicnih izkušenj s programiranjem, 43 (26%) jih ima med 1 in 2 leti, medtem ko ima ~20% več kot 2 leti izkušenj.

To kaže na to, da je večina študentov/dijakov, začetnikov v programiranju in na začetku svoje poklicne poti.

Več kot 9€ NETO na uro dobi 27 (16%) dijakov/študentov, 76 (45%) jih dobi med 5 in 7 €, 51 (30%) jih dobi med 7 in 9€. Preostali prejmejo manj kot 5€.

Tukaj moram opozoriti, da govorim o NETO postavki, saj je ta postavka med študenti bolje uveljavljena kot BRUTO postavka. Če te zanima strošek delodajalca za NETO urno študentsko postavko, si lahko pogledaš tale kalkulator.

Redna zaposlitev

Velika večina 831 (87%) zaposlenih ima pogodbo za nedoločn čas, 106 (13%) ima pogodbe za določen čas.

Delodajalci ne omogočajo dela na daljavo 409 (44%) zaposlenim, 342 (36%) imajo možnost dela od doma, a ga ne koristijo, 140 (15%) ga koristijo, a manj kot za polni delovni čas, medtem ko le 49 (5%) za polni delovni čas.

Iz tega lahko sklepamo, da ima skoraj 56% vseh zaposlenih možnost dela na daljavo (občasno ali za polni delovni čas), a da večina tega na koristi.

Podatki za BRUTO mesečne plače so sledeči:

  • 48 (5%) redno zaposlenih ima več kot 5500€ BRUTO mesečne plače
  • 45 (5%) jih ima med 4500–5499€
  • 36 (4%) jih ima med 4000–4499€
  • 44 (5%) jih ima 3500–3999€
  • 109 (12%) jih ima med 3000–3499€
  • 158 (17%) jih ima med 2500–2999€
  • 217 (23%) jih ima med 2000–2499€
  • 165 (18%) jih ima med 1500–1999€
  • 93 (10%) jih ima imed 1000–1499€
  • 25 (2%) jih ima pod 1000€ BRUTO mesečne plače

Za primerjavo je slovenska povprečna BRUTO plača 1752€ (marec 2019).

Govoriti o povprečni plači slovenskega razvijalca je težko, še posebaj zaradi narave spletne ankete in netočnosti podatkov. Mediana se skriva nekje med 2000–2499€, torej polovica zaposlenih zasluži manj kot to, medtem ko je povprečje (aritmetična sredina) najbrž krepko višje, saj obstajajo posamezniki, ki imajo več kot 7500€ BRUTO plačo.

Zaradi morebitnega netočnega zbiranja podatkov (ljudje zamenjujejo BRUTO in NETO plačo, pri plači upoštevajo povračilo stroškov prevoza in malice) in odvisnosti plače od regije dela, kakšnih poglobljenih analiz in korelacij ne bom delal, saj se bojim, da bodo zaključki netočni ter bodo škodovali tako delodajalcem kot tudi zaposlenim.

Zakaj NETO plača ni pomembna?

NETO plača je tista plača, ki jo dobi posameznik nakazano na bančni račun. Znesek NETO plače je prilagojen vsakemu posamezniku, saj je odvisen od olajšav, števila vzdrževanih otrok in drugih družinskih članov. Zaradi tega je NETO plača lahko zavajajoča, saj se razlikuje od osebe do osebe, medtem ko je BRUTO vedno plača enaka.

Okoli tretjina redno zaposlenih (28%) jih ima manj kot 5 let izkušenj s programiranjem, druga tretjina (35%) jih ima med 5 -10 let izkušenj s programiranjem, in kar 37% jih programira dlje od 10ih let.

Pri poklicnem programiranju je zgodba nekoliko drugačna, saj več kot polovica (56%) razvijalcev poklicno programira 5 ali manj let, 23% med 5 in 10 let, in 193 (21%) že več kot deset let poklicno programirajo.

Za 741 (79%) zaposlenih je sedež njihovega delodajalca Slovenija, za 42 (4%) ZDA, za 122 (13%) EU.

Za 469 (49%) zaposlenih je primarno tržišče njihovega delodajalca Slovenija, za 84 (9%) ZDA, za 280 (30%) EU.

Če si pogledamo skupaj zadnja dva grafa, lahko sklepamo, da povprečen slovenski razvijalec dela za slovenskega delodajalca s primarnim trgom ali Slovenije ali EU.

Delo prek s.p.

77 (31%) je imelo v zadnjih 6 mesecih 1ga naročnika, 139 (55%) 2–4 naročnike, preostali so imeli več kot 5 naročnikov.

Za 52 (21%) jim največji naročnik predstavlja 100% letnega prihodka, za 78 (31%) med 85–99%, za 66 (26%) med 70–84%, preostalim predstavlja največji naročnik manj kot 70% njihovega letnega prihodka.

Zakon o delovnih razmerjih resda določa pogoje za ekonomsko odvisne osebe (1 naročnik predstavlja več kot 80% letnega dohodka in hkrati ne zaposljuje nobene osebe), a iz moje ankete je težko reči v kakšnem obsegu so anketiranci v resnici ekonomsko odvisne osebe oz. bi njihovo delo moralo biti urejeno s pogodbo o zaposlitvi.

Podatki za mesečni BRUTO prihodek v zadnjih 6ih mesecih so sledeči:

  • 36 (14%) več kot 7500€ na mesec
  • 10 (4%) 6500–7499€
  • 15 (6%) 5500–6499€
  • 29 (12%) 4500–5499€
  • 13 (5%) 4000–4499€
  • 33 (13%) 3500- 3999€
  • 27 (11%) 3000- 3499€
  • 35 (14%) 2500–2999€
  • 32 (13%) 2000–2499€
  • 13 (5%) 1500–1999€
  • 7 (3%) 1000–1499€
  • 2 (1%%) 500–999€

Primerjavo med redno zaposlenimi in tistimi, ki imajo s.p., je nemogoče narediti, saj s.p. na trgu nastopa kot podjetje. S.p ima lahko dodatne zaposlene in ima administrativne ter operativne stroške, ki jih redno zaposleni nima. Zaradi tega prihodek podjetja ne moremo enačiti s plačo.

Sedež največjega naročnika je za 108 (43%) Slovenija, za 64 (25%) EU, za 65 (26%) ZDA.

Primarno tržišče največjega naročnika je za 68 (27%) anketirancev Slovenija, 90 (36%) EU, 70 (28%) ZDA.

Če si pogledamo skupaj zadnja dva grafa lahko sklepamo, da razvijalci, ki imajo odprt s.p., delajo v večjem obsegu za tuje naročnike kot redno zaposleni (20% proti 57%) in v večji meri delajo za tuje trge (51% proti 73%)

Zakaj NE povezujem tistih s s.p. z redno zaposlenimi?

Razlog je preprost- ne gre za enaki obliki dela. Čeprav se v praksi dogaja, da namesto redne zaposlitve delodajalci raje sodelujejo preko s.p., je v resnici s.p. samostojna poslovna entiteta, ki lahko opravlja enake storitve (in na enak način) kot katerokoli drugo podjetje.

Zaradi tega ne moremo posploševati in primerjati med seboj rednega dela z delom prek s.p., saj bi tako enačili aktivnosti podjetja z delom posameznika. Podjetje lahko zaposluje delavce, izdaja račune za licence, opreme, naročnine, vzdrževanje in ves ta prihodek, ki ga podjetje pridobi, ni enako plači, ki ga prejme posameznik za neko opravljeno delo.

Dostop do podatkov

Povezava do Google Forms

Written by

Thinker-doer

Get the Medium app

A button that says 'Download on the App Store', and if clicked it will lead you to the iOS App store
A button that says 'Get it on, Google Play', and if clicked it will lead you to the Google Play store