Kaj je globoko poslušanje zame

Pogovor je eno naših najosnovnejših orodij za ustvarjanje in pomoč v svetu. V članku na kratko povzamem moj pristop k poslušanju.

Conversation Piece: Three Men in Eighteenth-Century Costume by
Carl Wilhelm Anton Seiler (1846–1921)

Držim prostor za sogovornika:

  • “Karkoli čutiš je ok.”
  • “Karkoli rečeš je ok.”
  • “Karkoli misliš je ok.”

*Kakršno koli nestrinjanje ali obsojanje te zaslepi in osebi ne moreš pomagati.

Vsak sogovornik bo našel svoj odgovor:

  • Ne dajem navodil, kaj bi moral narediti.
  • Povem (svoj) primer ali zgodbo, ki jo poznam.
  • Povem kaj vidim, čutim, se mi pojavi v mislih.
  • Sprašujem z namenom, da razumem problem in kaj te ustavlja pri rešitvi.

*Kakršna koli nujnost, da oseba naredi tako kot ti meniš, da je prav, ti bo odvzela možnost videti karkoli drugega, ker še osebo ustavlja. Če se pojavlja v tebi nezaupanje do osebe, izrazi to namesto, da zahtevaš izvedbo po tvojih navodilih.

Sogovornik je v voznikovem sedežu:

  • Vedno preverjam ali si želiš stopiti v to temo oz. v to vprašanje. Vedno lahko ustaviš pogovor.

*Če oseba nima nadzora se lahko zapre (včasih celo nezavedno) in je pogovor neuporaben.

Vse, kar rečem je izrečeno z namenom, da daje vrednost:

  • Povabim te, da poslušaš bolj globoko, kakor si poslušal/a kadarkoli v življenju in globoko razumeš slišano. Poslušanj kakor, da je tvoje življenje odvisno od tega.

*Pogovor je lahko še boljši, če tudi sogovornik posluša na enak način.


Se ne strinjaš? Vidiš drugače? Bi kaj dodal/a? Si želiš preizkusiti kaj to pomeni v praksi? Napiši v komentar ali pa na saso@sasojakljevic.com

Če se ti zdi, da bi bil tale članek uporaben še komu, se priporočam za deljenje in clap!