“Google ve vse.” Japajade…

Z Googlom sem se prvič srečal v srednji šoli, ko je iskalnik imel še oznako “beta”. Takrat sem spoznal, da internet po njem ne bo več enak. Nenadoma se je vse zdelo zelo dostopno. Tako rekoč na dosegu rok. Karkoli sem kadarkoli rabil, sem najprej odprl google.com in potem nadaljeval od tam dalje. Verjel sem, da Google ve vse. Do pred kratkim.


Če začnem na začetku. Nerad menjam frizerko. V osnovi zato, ker se mi ne da vedno znova pojasnjevati, kakšno frizuro bi rad imel in potem ves čas trepetati ali sva se razumela ali pa bo na koncu nastal nek nesporazum s katerim se bom moral do naslednjega striženja sprijazniti. Še posebej, ker se strižem brez očal, kar pomeni da v ogledalu pred seboj ne vidim nič. Lahko bi me ostrigla na balin, pa ne bi vedel. Ker pa življenje teče svojo pot in ker sem se nekajkrat selil, sem vseeno bil prisiljen frizerke menjavati in zraven trpeti. Dokler nisem naletel na neko ob kateri se počutim popolnoma sproščeno. Z njo sem zadovoljen in je nikakor ne mislim menjati. Toda…

Pred nekaj dnevi sem poklical v salon, kjer striže, in mi odgovorijo, da ne dela več pri njih. Zavrtel se mi je film, kako spet bluzim in iščem novo frizerko.

Sedaj pa vstopi stric Google. Jaz ne bi bil jaz, če se ne bi odločil to frizerko zguglati. Jo bom našel, poklical in videl, kako in kaj, si rečem, odprem tablico in vpišem njen ime in priimek. Nič. Pisano pogledam. Odtipkam frizerka in njeno ime ter kraj. Nič. Šel sem celo tako daleč, da sem s pomočjo googlovih zemljevidov izbrskal naslov njene hiše (zaradi specifičnih okoliščin vem, v kateri hiši živi) in iskal z naslovom. Nič. Iščem njenega moža, ki ga poznam iz osnovnošolskih časov. Nič. Nič in še enkrat nič.

Da smo si na jasnem, nisem analfabet, kar se guglanja tiče. Poznam veliko trikov. Ampak tokrat sem sprožil vso municijo, porabil vse svoje znanje, ampak našel nisem niti i od indica. Po nekaj urnem iskanju sem priznal poraz. Najprej sem preklel tehnologijo, potem pa sem, pravzaprav, v mislih čestital frizerki. Da se ji je, v tem času, ko velikim ITK korpracijam pravzaprav na pladnju prinesemo vse osebne podatke, uspelo popolnoma skriti. Zdi se kot da ne obstaja in kot da nikoli ni obstajala.

In to mi je dalo misliti, kolikokrat in v zameno za kaj se tako razdajamo velikim ITK korporacijam. Facebook ponudi samo novo aplikacijo in že mu radodarno darujemo vse podatke, tudi o številki čevljev, če bi bilo potrebno. Google nam ponudi samo atraktiven dodatek in že smo mu povsem razgaljeni na voljo. Apple ustvari nov gumb na svoji napravi in že smo voljni dati tudi tisto, kar varujemo celo pred državo.

Direktor Microsoft Slovenija Robert Trnovec mi je v enem pogovoru, ko sem kritiziral državni oblak, dejal točno to, kako podatke, ki jih ne želimo videti v državnem računalniškem oblaku, prostovoljno darujemo katerikoli korporaciji, ki jih potem uporablja v komercialne namene. Češ, a to je pa v redu.

In res. Da je stvar pravzaprav še hujša, mi dajemo podatke na razpolago ne samo oglaševalcem, mi jih dajemo na razpolago celotnemu svetu. In res je, kar pravi reklama: »Ne objavi, kar te lahko gnjavi.« Vsaka objavljena slika, vsak objavljen stavek, vsak opis ostane na internetu. Z vsakim novim socialnim omrežjem in z vsako novo »pametno« napravo pa se v tej spirali pogrezamo globlje. Globlje proti dnu.

Prepričan sem bil, da smo že tako globoko, da se v tej kloaki nikomur več ne uspe skriti. Očitno sem se motil. Očitno še obstajajo ljudje, ki temu vabljivemu zvoku siren niso nasedli in še danes varno in mirno plujejo po analognem morju. Tem ljudem se klanjam, ker jih občudujem. Jaz sem ne samo nasedel zvoku siren, ampak tudi že pojem skupaj z njimi.

V znak spoštovanja, ker se je njej in njenemu možu popolnoma uspelo izogniti Googlu, tudi v tem tekstu ne omenjam niti njenega imena, niti priimka, niti kraja, kjer stanuje. Respect. Želim, da bi ona, njen mož in njuna družina, ostali digitalno skriti čimdlje.

P.S.: Verjetno vas zanima, kako se je končala prigoda s frizerjem. Naslednji dan me je frizerka poklicala in povedala, da odpira lastni salon ter me obvestila o vseh podrobnostih. Da, počutil sem se olajšano. :)