Koronavirus: zakaj moramo posredovati takoj
Politiki, gospodarstveniki in drugi na vodilnih položajih: kaj morate storiti in kdaj?
Prevedel dr. Domen Zafred, lektorirala dr. Andrej Ondračka in prof. Marko Dolinar.
To je slovenski prevod odmevnega članka “Coronavirus: Why You Must Act Now”, ki ga je 10. marca objavil Tomas Pueyo. Članek je v samo enem tednu videlo 40 milijonov ljudi, preveden pa je bil 41-krat. Javno so ga podprli številni epidemiologi in drugi strokovnjaki. Članku je sledila peticija ter dve novi udarni objavi: Coronavirus: The Hammer and the Dance, ki jo je v slovenščino prevedla Andreja Lončar (Koronavirus: kladivo in ples), ter Coronavirus: Out of Many, One.
[Delo sem prevedel en mesec po objavi izvirnika in danes vemo, da se je večina avtorjevih črnih napovedi uresničila, ker države niso sledile priporočilom stroke, ki jih je avtor v pričujočem delu izjemno dobro približal širšemu občinstvu. Danes vemo tudi, da mnogi okuženi s SARS-CoV-2 ne zbolijo niti za najmilejšo obliko bolezni Covid-19. Kjer članek govori o “vseh okuženih v populaciji”, se statistika nanaša na vse, ki imajo simptome. Kakšen je delež ljudi, ki bolezen prebolijo asimptomatsko, kakšno je torej dejansko število okuženih in posledično rastoča prekuženost populacije, se še ne ve.
Nekateri angleški izrazi nimajo slovenske enačice, zato sem v [oglatih oklepajih] dodal angleške besede in svoje komentarje, kjer se mi je to zdelo potrebno.]
Z vsem, kar se dogaja glede koronavirusa, se je verjetno težko odločiti, kaj bi morali storiti že danes. Bi morali počakati na več informacij? Ukrepati že danes? Kako?
To je vsebina, ki jo pokriva ta prispevek, z veliko grafi, podatki, modeli in citati:
- Koliko obolelih za koronavirusom bo v vaši regiji?
- Kaj se bo zgodilo, ko se bodo ljudje okužili?
- Kaj bi morali storiti vi?
- Kdaj?
Ko boste prebrali ta prispevek, boste vedeli:
- Koronavirus bo prišel tudi v vaš kraj.
- Okužba se širi vse hitreje (eksponentno): na začetku polagoma in potem z vso silo.
- Prišel bo [v kraje v ZDA] v nekaj dneh, ali največ dveh tednih.
- Ko bo virus prišel do vas, bo vaš zdravstveni sistem preobremenjen.
- Vaši rojaki bodo oskrbovani po hodnikih.
- Izčrpani zdravstveni delavci bodo izgorevali, nekateri bodo umrli.
- Odločati se bodo morali, katere težko obolele bodo priklopili na aparate, in kateri bodo umrli.
- Edini način, da to preprečimo, je omejevanje socialnih stikov [socialno distanciranje] že danes. Ne jutri. Danes.
- To pomeni, da mora kar se da veliko ljudi ostati doma, od danes naprej.
Politiki, gospodarstveniki in ostali na vodilnih položajih [community leaders] imate moč in odgovornost, da preprečite najhujši scenarij.
Morda vas je strah: Kaj, če pretiravamo z odzivom? Se nam bodo ljudje smejali? Se bodo jezili? Bomo izpadli neumni? Ne bi bilo bolje, da počakamo na druge, da začnejo s preventivo? Ne bomo preveč škodovali gospodarstvu?
V 2 do 4 tednih, ko bo ves svet v karanteni [lockdown], ko bo teh nekaj dni zgodnejše preprečevanje socialnih stikov rešilo mnogo življenj, vas ljudje ne bodo več kritizirali. Hvaležni bodo,da ste sprejeli pravo odločitev.
1. Koliko okuženih s koronavirusom bo v vaši regiji?
Dogajanje po državah
Število okuženih na Kitajskem je raslo eksponentno, dokler ga vladi ni uspelo omejiti. V tem času je že ušel iz države in sedaj se širi po vsem svetu.
Do današnjega dne [7. marec 2020], se je zunaj Kitajske virus širil predvsem v Italiji, Iranu in Južni Koreji.
V teh 3 državah je toliko potrjenih primerov, da je težko videti številke v drugih državah: poglejmo torej samo ostale države.
Desetine držav ima eksponentno rast okužb, do danes so to večinoma bile zahodne države.
Če se bo virus enako širil še teden dni, bomo prišli do teh številk:
Če želimo razumeti, kaj se bo zgodilo, je potrebno preučiti dogajanje v državah, kjer je epidemija že v razmahu: Kitajska in vzhodnoazijske države z izkušnjo SARSa ter Italija.
Kitajska
- Sivo označeni stolpci predstavljajo vse nove primere okužb, ki so bili potrjeni šele kasneje [torej preračunani za nazaj], podatke so dobili z anketiranjem okuženih, kdaj se je začelo slabo počutje.
- Rumeni so grafi uradnih novih potrjenih primerov okužb.
- Z rdečo so označeni trije pomembni dogodki: Uradno število okužb je začelo naraščati eksponentno. Omejitev gibanja. Dnevno število vseh novih okužb se je nehalo povečevati takoj po uvedbi karantene.
- Pod grafom so označeni še drugi pomembni dogodki:
26.12.2019 dr. Jixian Zhang je opazil nenavadno pljučnico pri 4 ljudeh (3 iz iste družine).
27.12.2019 dr. Jixan Zhang je nenavadne primere pljučnice javil lokalni zdravstveni organizaciji CDC [podobno, kot lokalna izpostava NIJZ v Sloveniji].
28–29.12.2019 trije novi primeri v isti bolnišnici.
30.12.2019 v Vuhanu so začeli iskati nove primere okužb.
31.12.2019 Lokalna zdravstvena organizacija (CDC) je obvestila kitajske državne zdravstvene organe in WHO [Svetovno zdravstveno organizacijo].
1.1.2020 zaprli so tržnico z divjimi živalmi v Vuhanu.
7.1.2020 znanstveniki so identificirali nov koronavirus [sedaj poimenovan SARS-CoV-2].
12.1.2020 znanstveniki so objavili genom novega virusa.
13.1.2020 znanstveniki so razvili prve teste za nov virus.
20.1.2020 nova bolezen so poimenovali COVID-19.
23.1.2020 omejitev gibanja (karantena) v mestu Vuhan.
24.1.2020 omejitev gibanja (karantena) v 15 drugih mestih na Kitajskem.
30.1.2020 WHO je sporočil, da gre za novo bolezen, ki ogroža ves svet.
To je najpomembnejši graf v tem članku.
Pomembno je razumeti, da število vseh okuženih ljudi (sivi stolpci) ni bilo znano takrat, ko so se ljudje okužili, ampak so podatki preračunani za nazaj. Stanje, ki so ga oblasti in zdravstvo odkrivali sproti, so oranžni stolpci.
21.1.2020 je število na novo odkritih okužb naenkrat močno naraslo (100 novih primerov), a je takrat bilo v resnici okuženih že 1500 ljudi, njihovo število pa je raslo eksponentno. Oblasti tega seveda niso vedele, vedele so samo za nenaden pojav novih 100 potrjenih okužb.
Oblasti so ustavile javno življenje in uvedle omejitev gibanja dva dni kasneje, ko je bilo na novo potrjenih 400 primerov. Zapomnite si to številko: v državi z 1,5 milijarde ljudi, so oblasti v karanteno dale celotno mesto, ko so zaznali 400 okuženih. A dejansko je bilo okuženih že 2500. Naslednji dan so uvedli karanteno še v 15 drugih mestih.
Poglejmo sive stopce do 23. januarja 2020: rast vseh okuženih raste eksponentno, število diagnosticiranih je eksplodiralo. Takoj, ko so oblasti uvedejo omejitev gibanja, je število dejansko na novo okuženih nehalo rasti, padati pa je začelo 4 dni kasneje.
Poglejmo še takrat znane uradne podatke o številu na novo potrjenih primerov: ta številka je eksponentno naraščala še 12 dni po uvedbi omejitve gibanja. Izgledalo je, kot da se virus kljub ukrepom neomejeno širi. Vendar ni bilo tako, v resnici je samo vse več okuženih obolevalo tako hudo, da so poiskali pomoč zdravnika, večale pa so se tudi kapacitete testiranja. Izjemno pomembno si je zapomniti to velikansko razliko med številom vseh okuženih v populaciji in številom uradno potrjenih primerov.
Ostale regije na Kitajskem so z drastičnimi ukrepi uspele preprečit, da bi se virus širil tudi tam. To je posledica uspešne politike:
Vse položne krivulje predstavljajo različne kitajske regije. Vsaka od njih bi potencialno lahko beležila eksponentno rast, vendar so z drastičnimi ukrepi konec januarja oblasti uspele omejiti širjenje virusa.
Medtem so Italija, Iran in Južna Koreja imele cel mesec časa, da se od Kitajske naučijo, kako preprečiti katastrofo. Rast se je tam začela v drugi polovici februarja in v tednu dni so prehitele vse ostale kitajske province.
Vzhodnoazijske države
Število okuženih v Južni Koreji je eksplodiralo, vendar pa se to ni zgodilo v Singapurju, Hongkongu, na Tajvanu, Japonskem in Tajskem. Zakaj?
Te države je prizadel SARS leta 2003 in vse so se iz tega nekaj naučile. Države so se naučile, kako kužen in smrtonosen je lahko tak nov virus, in so dogajanje vzele resno. To je razlog, zakaj število potrjenih okužb v nobeni od teh držav ne raste eksponentno.
Do tu smo proučevali dogajanje v državah, kjer se je virus začel širiti, kjer so oblasti to hitro ugotovile in širjenje zadržale. V vseh ostalih državah sveta je zgodba popolnoma nasprotna.
Preden nadaljujemo, še nekaj stavkov o Južni Koreji, kjer je dogajanje drugačno, kot v okoliških državah. Virus so uspeli zadržati že, ko so imeli 30 potrjenih primerov, vendar je bil 31. okuženi tako imenovani superširilec [super-spreader], ki je okužil na tisoče novih ljudi. Preden so to oblasti uspele ugotoviti, je bilo že prepozno, in sedaj plačujejo za napako. Kakorkoli, po trenutnih podatkih [7. marca], jih je Italija že prehitela, Iran pa jih bo jutri.
Zvezna država Washington
Videli smo, kako se na Zahodu virus lahko nezadržno širi. Predstavljajte si, da zahodne države ne uvedejo drastičnih ukrepov, kakor jih je Vuhan (Hubei), in pride do izjemno obsežne epidemije. Poglejmo, kaj bi se zgodilo v ameriški zvezni državi Washington, mestih San Francisco z zaledjem [San Francisco & Bay Area], Pariz in Madrid.
Zvezna država Washington je kakor kitajski Vuhan, število potrjenih primerov raste eksponentno in trenutno [8. marca] jih je 140. Zgodilo pa se je še nekaj nenavadnega: zabeležena smrtnost je bila nenavadno visoka.
Iz azijskih podatkov vemo, da je smrtnost med 0,5 in 5% (več o tem kasneje). Kako je mogoče, da je smrtnost v Washingtonu poskočila na 33%?
Izkazalo se je, da se je virus že več tednov neomejeno širil. Torej ni res, da so bili teden dni nazaj recimo samo 3 okuženi, ampak so bili samo 3 primeri potrjeni, od tega pa je 1 umrl [torej 1/3 oziroma 33%].
To je nekako kot sivi in oranžni stolpci na našem Grafu 7, poznamo samo potrjene številke (oranžno) in stanje izgleda v stabilno: samo 3 okuženi, vendar je okuženih v resnici stotine, morda tisoče.
To je problem: poznamo samo uradno potrjeno število okuženih, ne pa števila vseh okuženih. Kako bi torej lahko ocenili celotno število okuženih? Imamo dve možnosti in pripravil sem model za oba, lahko ga tudi prenesete na računalnik.
Prvič, po številu umrlih. Če imate v svoji regiji že umrle zaradi novega koronavirusa, lahko to številko uporabite za oceno števila okuženih. Vemo približno, kako dolgo v povprečju traja od okužbe do smrti (17,3 dni). Ocenimo lahko tudi smrtnost, tu uporabljamo 1%. To pomeni, da če je 29. februarja ena oseba umrla, je bilo 12. februarja že 100 okuženih.
Sedaj pa uporabimo še hitrost širjena okužb, izraženo v številu dni, ko se število okuženih podvoji, uporabili smo 6.2 dni. To pomeni, da je v teh 17 dneh, kolikor je trajalo, da je neka oseba umrla, bilo okuženih 8x več ljudi (=2^(17/6)). To pomeni, da [v času eksponentne rasti števila okuženih] vsaka smrtna žrtev virusa pomeni, da imamo v populaciji okrog 800 okuženih.
V zvezni državi Washington je do danes [zaradi Covid-19] umrlo 22 ljudi, kar pomeni, da imamo morda 16.000 okuženih, toliko kot je [bilo 8. marca] uradno potrjenih okužb v Indiji in Iranu skupaj.
Če pogledamo Washingtonski primer natančneje, vidimo, da je bilo 19 današnjih [8. marca] smrtnih žrtev iz istega kroga ljudi. Če zato predpostavimo, da jih 19 šteje kot ena oseba, imamo verjetno še vedno okrog 3000 okuženih.
Drugi način, ki ga uporablja Trevor Bedford, uporablja mutacije na genetskem zapisu virusa, da oceni število okuženih.
Njegova ocena je, da je trenutno v zvezni državi Washington okrog 1100 okuženih. Nobena od teh ocen ni popolna, vendar vse kažejo na isti zaključek: Ne vemo, koliko je v resnici okuženih ljudi, vendar jih je mnogo več, kot je potrjenih primerov. In to niso stotine, temveč tisoči.
San Francisco z zaledjem [Bay Area]
Do 8. marca na širšem območju San Francisca ni bilo mrtvih, tako da naše metode ne moremo uporabiti. Imamo 86 uradno potrjenih primerov, vendar je število opravljenih testov v ZDA mnogo prenizko, ker jih ni dovolj na voljo. Vlada se je medtem že odločila izdelati lastne teste, ki pa ne delujejo.
Tukaj je število opravljenih testov v posameznih državah do 3. marca.
V Turčiji, kjer še ni bilo potrjenega primera, opravijo 10x več testov na prebivalca, kot v ZDA. Danes [9. marca] je stanje v ZDA malo boljše, saj je bilo opravljenih okrog 8000 testov, oz. testiranih okrog 4000 ljudi.
Iz teh številk lahko ocenimo število okuženih, če poznamo delež testiranih. Ampak, kako oceniti ta delež? Na širšem območju San Francisca so testirali vse, ki so pripotovali od zunaj ali so bili v stiku z [okuženimi] potniki, kar pomeni, da imamo oceno števila okuženih zaradi vnosa virusa od zunaj, ne vemo pa, kako se virus širi med lokalnim prebivalstvom.
Preveril sem to razmerje za Južno Korejo, ki ima zelo kvalitetne podatke. Do takrat, ko so imeli 86 potrjenih primerov se jih je od tega 86% razširilo lokalno (številki 86 sta slučajno enaki).
To pomeni, da če imamo v Zalivu 86 potrjenih okužb iz tujine, imamo 600 primerov vključno s tistimi, ki so se okužili lokalno.
Francija in Pariz
Francija je danes [9. marca] objavila, da ima 1400 primerov okužb in 30 umrlih. Z zgoraj omenjenima metodama lahko ocenimo, da je
trenutno število okuženih v Franciji med 24.000 in 140.000.
Naj to ponovim: število okuženih v Franciji je 10 do 100 krat višje od uradno potrjenih okužb. Ne verjamete? Poglejmo še enkrat graf 7 (tu označen kot 11).
Če seštejemo vse oranžne stolpce do 22.1.2020 [uvedba karantene], imamo 444 potrjenih okužb. Če seštejemo vse sive stolpce, imamo 12.000 okuženih. Torej, ko so v Vuhanu mislili, da imajo 444 okuženih, so jih v resnici imeli 27-krat več. Če Francozi mislijo, da imajo 1400 okuženih, je resnična številka v deset-tisočih.
Enako velja za Pariz. Pri 30 potrjenih okužbah, jih imajo v resnici verjetno stotine, ali celo tisoče. Pri 300 potrjenih znotraj osrednje francoske regije, je število okuženih verjetno že preseglo 10.000.
Španija in Madrid
Številke v Španiji so [9. marca] zelo podobne francoskim (1200 potrjenih okužb in 30 mrtvih) in lahko uporabimo enako pravilo: v Španiji je verjetno ta trenutek že več kot 20.000 okuženih. Samo v širšem območju Madrida, kjer je bilo 600 potrjenih okužb in 17 mrtvih, je bilo verjetno okuženih že med 10.000 in 60.000 tisoč ljudi.
Če se vam to zdi nemogoče, se spomnite, da je pri takem številu potrjenih okužb Vuhan že bil v karanteni.
In če se vam zdi neprimerno primerjati kitajsko regijo s celimi državami, naj vas opomnim, da ima Hubej 60 milijonov prebivalcev, več kot Španija torej, oz. podobno kot Francija.
2. Kaj se bo zgodilo, ko okuženi tudi zbolijo
Virus se torej že širi med nami, nevidno in eksponentno.
Kaj se bo zgodilo v našem okolju, ko bodo ljudje začeli množično zbolevati? To pravzaprav že vemo, ker se to [9. marca] že dogaja v Italiji in Hubeju.
Smrtnost
Svetovna Zdravstvena Organizacija (WHO) pravi, da je smrtnost 3,4% (da torej 3,4% okuženih umre). Ta številka ni zanesljiva, naj vam ponazorim:
Kaže, da je smrtnost zelo različna v posameznih državah: od 0.6% v Južni Koreji, do 4.4% v Iranu. Zakaj je tako?
Smrtnost lahko podamo kot število umrlih na število do sedaj potrjenih okužb, ali pa kot število umrlih na število vseh, ki niso več bolni [so torej umrli, ali so bolezen preboleli]. V prvem primeru bomo dobili za smrtnost prenizko vrednost, ker bodo nekateri, ki so trenutno okuženi, kasneje umrli. V drugem primeru je vrednsot previsoka, ker ljudje umirajo hitreje, kot bolezen prebolevajo.
Tukaj smo preverili, kako se te številke spreminjajo skozi čas, saj se krivulji morata na koncu epidemije združiti v isto vrednost. Če potem projiciramo trenutne vrednosti v prihodnost, bomo dobili pravo smrtnost.
Po zadnjih podatkih [3. marec 2020] je smrtnost na Kitajskem med 3,6 in 6,1%. Če to projeciramo v prihodnost, vrednost konvergira k 4%, to je dvakrat več, kot je trenutna uradna ocena in 30x več, kot sezonska gripa.
Kakorkoli, smrtnost v Hubeju je veliko višja, kot v preostalih kitajskih provincah.
Smrtnost v Hubeju bo na koncu konvergirala verjetno proti 4,8%, v ostalih Kitajskih regijah pa okrog 0,9%.
Pripravil sem še graf za Iran, Italijo in Južno Korejo, države, za katere že imamo nekaj podatkov o smrtnosti.
Smrtnost v Iranu in Italiji konvergira proti 3 do 4%, in taka je tudi naša napoved.
Južna Koreja je zelo zanimiv primer, saj sta grafa smrtnosti, določene z dvema različnima metodama, popolnoma nepovezani (0,6% proti 48%). Naše prepričanje je, da je Koreja nekaj posebnega. Prvič, v Južni Koreji resnično testirajo vse, zato je smrtnost, izržena kot delež potrjenih okužb, tako nizka. Po drugi strani bolnike spremljajo dolgo po tem, ko ne kažejo več simptomov, zato je število mrtvih v primerjavi s tistimi, ki so bolezen preboleli, tako visoko. Kot drugo, to si lahko privoščijo, ker imajo na voljo veliko bolniških postelj. Morda so tudi drugi razlogi, ki jih še ne poznamo. Je pa dejstvo, da je smrtnost kot delež potrjenih okužb stabilno okrog 0,5% od začetka epidemije, in bo taka verjetno tudi ostala, verjetno zaradi dobrega zdravstvenega sistema in kriznega upravljanja.
Zadnji relevantni podatki [stanje 3. marca] prihajajo s turistične ladje Diamond Princess: pri 706 potrjenih primerih, jih je 6 umrlo in 100 je bolezen že prebolelo. Smrtnost je torej med 1 in 6,5%.
Pomembno je vedeti, da bo starost prebivalstva tudi vplivala na smrtnost. Ker je le-ta mnogo višja pri starejši populaciji, lahko pričakujemo višjo smrtnost v državah, ki imajo starejše prebivalstvo, npr. Japonska, in nižjo v mladih državah, kot je npr. Nigerija. Verjetno obstajajo še drugi faktorji, na primer zračna vlaga, zunanja temperatura [podnebje], vendar še ne vemo kako bo to vplivalo na širjenje in smrtnost virusa.
Lahko pa predpostavimo:
- Države, ki bodo pripravljene na epidemijo lahko pričakujejo smrtnost med 0,5% (Južna Koreja) in 0,9% (Kitajska zunaj Hubeja).
- Države, kjer bo zdravstveni sistem preobremenjen, bodo imele smrtnost med 3% in 5%.
Če to povemo drugače: v državah, kjer bo oblast reagirala takoj, lahko smrtnost zmanjšamo za 10-krat.
To je samo smrtnost! Primeren odziv oblasti bo drastično zmanjšal tudi širjenje in s tem število okuženih. Takojšen odziv je torej edina prava pot v tem trenutku.
Kako se torej morajo države pripraviti na prihod pandemije?
Kakšen bo pritisk na zdravstveni sistem?
Približno 20% okuženih potrebuje hospitalizacijo in bolniško posteljo, 5% jih potrebuje intenzivno nego in okrog 2,5% okuženih potrebuje umetno dihanje ali celo ECMO [to je naprava, ki nadomesti pljuča in srce, ter poskrbi za pretok krvi in izmenjavo kisika zunaj telesa bolnika].
- Koeficient prenosa (R0) [transmission rate]: 2,5, čas podvojitve števila okuženih 7–10 dni.
- Delež okuženih v populaciji [attach rate]: 30–40%
- Delež okuženih, ki bodo kritično bolni in bodo potrebovali hospitalizacijo: 5%
- Delež okuženih, ki bodo potrebovali intenzivno nego: 1–2%
- Delež okuženih, ki bodo potrebovali umetno predihavanje [ventialtor]: 1%
- Smrtnost: 0,5%
- Val bo trajal 2 meseca
- Okuženih bo 96 milijonov ljudi, bolnišnično zdravljenje bi potrebovalo 4.8 milijona ljudi, od tega 1,9 milijon na intenzivni negi, 480.000 jih bo umrlo. Številke bodo okrog 10x višje kot pri hujših epidemijah sezonske gripe.
Problem je v tem, da ventilatorjev in naprav za intenzivno nego ne moremo proizvesti dovolj hitro. Še nekaj let nazaj je v ZDA bilo samo 250 ECMO.
Če torej imamo naenkrat 100.000 ljudi okuženih, jih bo veliko prišlo na testiranje, 20.000 jih bo potrebovalo bolnišnično zdravljenje, 5000 jih bo potrebovalo intenzivno zdravljenje, 1000 jih bo potrebovalo umetno predihavanje. Vse to, če bo samo 100.000 okuženih!
Te številke sploh ne vključujejo pomanjkanja opreme, na primer mask. ZDA imajo na zalogi samo 1% mask, ki bi jih potrebovali za tako epidemijo. Povedano drugače, trenutne državne rezerve zadostujejo samo za dva tedna (12 milijonov N95, 30 milijonov kirurških mask, potrebovali pa bi jih 3.5 milijard).
Države, kot so Japonska, Južna Koreja, Hongkong, Singapur, kot tudi kitajske province zunaj Hubeja, so bile pripravljene na val okužb, ki se jim je zgodil.
Medtem ostale zahodne države drvijo v smeri Hubeja in Italije. Kaj se torej dogaja tam?
Kako izgleda preobremenjen zdravstveni sistem?
Zgodbe iz Italije postajajo vse bolj podobne tistim iz Hubeja. Hubej je postavil 2 bolnišnici v 10 dneh, pa je zdravstveni sistem tam še vedno bil popolnoma preobremenjen.
Oba se pritožujeta, da so okuženi preplavili bolnišnice. Oskrbovali so jih povsod: na hodnikih, v čakalnicah, …
Priporočamo branje celotnega niza tweetov, ker prikazujejo grozljivo sliko trenutnega dogajanja v Italiji.
Zdravstveni delavci preživljajo ure v isti zaščitni opremi, ker je enostavno ni dovolj, in tako več ur ne morejo zapustiti intenzivnega oddelka. Ko končno lahko gredo ven, so izmučeni in dehidrirani. Izmene praktično ne obstajajo več, ljudje se vračajo iz pokoja. Ljudje, ki niso nikoli delali v stroki, se na hitro čez noč prekvalificirajo, da bi zapolnili potrebe po zdravstvenih delavcih. Vsi so ves čas v delovni pripravljenosti.
To pomeni, da zdravstveni delavci delajo, dokler ne zbolijo. To pa se pogosto dogaja, ker so ves čas izpostavljeni okužbi in nimajo dovolj zaščitne opreme. Ko se to zgodi, morajo v samoizolacijo za 14 dni, ko ne morejo pomagati. V najboljšem primeru izgubijo 2 tedna. V najslabšem primeru umrejo.
Najhuje je na intenzivni negi, kjer morajo ventilatorje deliti med pacienti. ECMO naprav ni možno deliti, zato se morajo zdravstveni delavci odločati, kdo bo umrl.
“Po nekaj dneh se moramo odločiti. … Vseh ne moremo intubirati [predihavati]. Odločamo se na podlagi starosti in siceršnjega zdravja.” Christian Salaroli, Italijanski zdravnik.
Vse to so razlogi, zakaj je smrtnost 4% namesto 0,5%. Če želite, da je vaše mesto ali regija del skupine s 4%, potem vam danes ni potrebno storiti ničesar.
3. Kaj bi morali storiti?
Sploščiti krivuljo
To je sedaj pandemija in je ni več mogoče ustaviti. Lahko pa zmanjšamo njeno moč.
Nekatere države so to naredile posebej dobro. Najboljši je Tajvan, ki je zelo močno povezan s Kitajsko, vendar je do [9. marec] danes imel samo 50 potrjenih primerov. Ta objava opisuje vse poteze, ki so jih naredili takoj, in ki so bile osredotočene na preprečitev širjenja okužbe.
Širjenje so uspešno zajezili, vendar večina držav nima tega znanja in tega ne more storiti. Kar počnemo sedaj je blaženje posledic, virus skušamo narediti manj nevaren.
Če uspemo kar se da upočasniti širjenje okužbe, bo naš zdravstveni sistem lahko bolje obravnaval obolele in bomo tako znižali smrtnost. In če to razvlečemo na daljše časovno obdobje, bomo dosegli čas, ko bo preostala populacija že cepljena in bo tako nevarnost odpravljena. Naš cilj torej ni izkoreniniti ta virus, ampak upočasniti širjenje.
Bolj, kot uspemo zajeziti širjenje, bolje bo zdravstveni sistem deloval, nižja bo smrtnost in višji bo delež populacije, ki bo prejel cepivo pred okužbo.
Kako torej sploščimo krivuljo?
Omejevanje socialnih stikov
Samo ena enostavna stvar, ki jo lahko izvajamo vsi, deluje: omejevanje socialnih stikov [social distancing, prevajano tudi socialno distanciranje].
Če se vrnemo na graf 7 iz Vuhana, vidimo, da se je število na novo okuženih nehalo višati takoj, ko se je začela karantena. To je zato, ker so se zmanjšali neposredni stiki med ljudmi in se je virus nehal širiti.
Trenutno je znanstveni konsenz, da se virus širi med ljudmi na oddaljenosti do 2 metrov, če kužni kašlja, sicer kapljice padejo na tla še prej in nas ne morejo okužiti.
Okužba se širi tudi preko površin, ki se jih dotikamo. Virus lahko preživi do 9 dni na sicer čistih površinah iz kovine, keramike ali plastike. To pomeni, da so stvari, kot so kljuke na vratih, mize gumbi v dvigalih, lahko učinkoviti viri okužb.
Edini način, da se prenos zares zmajša je torej distancranje: da ljudje ostanejo doma kolikor je to mogoče, in tako dolgo, kot je to mogoče, dokler se širjenje ne umiri.
To je enkrat v preteklosti že delovalo, in sicer med epidemijo španske gripe leta 1918.
Kaj se lahko naučimo od pandemije španske gripe leta 1918?
Graf kaže število umrlih na 100.000 prebivalcev v Filadelfiji (polna črta) in St. Louisu (črtkano). Tekst ob strani pravi, da so prve okužene v Filadelfiji opazili 17. septembra 1918, a niso prepovedali večjih javnih zborovanj, 28. septembra pa so celo organizirali veliko parado. Omejitve gibanja, z zaprtjem šol in prepovedjo javnega zbiranja, ni bilo do 3. oktobra, ko so oboleli že preplavljali zdravstveni sistem.
V nasprotju s tem, so prve primere okuženih v St. Louisu zaznali šele 5. oktobra, oblasti pa so začele uvajati različne omejitve, vključno z omejevanjem socialnih stikov že, 7. oktobra. Časovna razlika v pričetku uvajanja omejitev je torej bila 14 dni od prvih potrjenih primerov v obeh mestih, kar je čas 3 do 4 podvojitev [med eksponentnim širjenjem okužbe gripe].
Vidite lahko, kako počasi se je odzvala Filadelfija, in zato imela gromozansko smrtnost, in primerjajte to s St. Louisom, kjer so pravočasno začeli z ukrepi.
Sedaj pa poglejmo še Denver. Tam so ukrepe uvedli hitro, nato pa jih omilili. Zgodil se jim je nov val števila mrtvih, ki je bil višji od prvega.
Če stvari posplošimo, dobimo tole:
Graf prikazuje, kako v povprečju narašča smrtnost, če lokalna oblast odlaša z uvajanjem ukrepov. Na primer, St. Louis je začel z ukrepi 6 dni pred Pittsburghom in s tem znižal smrtnost za več kot polovico. V povprečju je smrtnost bila polovico nižja tam, kjer so z ukrepi začeli 20 dni prej.
Italiji je to končno uspelo razumeti. Najprej so uvedli karanteno v Lombardiji v nedeljo, dan kasneje so sprevideli, da so se zmotili in so poslali celo državo v karanteno. Upajmo, da bodo rezultati vidni v nekaj dneh, čeprav bodo pravi rezultati prišli šele po 1 do 2 tednih. Spomnimo se spet grafa 7 iz Vuhana: zamik med uvedbo karantene in zmanjševanjem števila na novo potrjenih okužb (oranžni stolpci) je bil kar 12 dni.
Kako lahko politiki pripomorejo k omejevanju socialnih stikov?
Vprašanje, ki si ga politiki danes postavljajo, ni, ali bi morali kaj storiti, temveč, kaj bi bilo najbolje storiti.
Nadzor nad epidemijo poteka v nekaj korakih, začenši s pričakovanjem epidemije, in z izkoreninjenjem povzročitelja na koncu. Kakorkoli, ta trenutek je že prepozno za nekatere od teh korakov, saj se je virus preveč razširil. Z današnjim številom primerov lahko politiki samo še nadzorujejo širjenje, blažijo posledice in skušajo širjenje upočasniti.
Nadzor nad širjenjem okužbe
Omejevanje širjenja [Containment] bi pomenilo, da najdemo vse primere okužbe, jih kontroliram in izoliramo [damo v karanteno]. To dobro počnejo na Tajvanu, v Singapuru in Južni Koreji: hitro so zmanjšali število ljudi, ki prihajajo v državo, identificirali obolele in jih izolirali. Uporabljajo dobro zaščito za izpostavljene delavce, sledijo vsem njihovim kontaktom, jih dajejo v karanteno… To so zelo uspešni ukrepi, če je država nanje pripravljena, jih začne izvajati pravočasno, in če v tem procesu ni potrebno popolnoma ohromiti gospodarstva.
Že zgoraj sem pohvalil Tajvan, ampak tudi Kitajska je dobra v tem.Viri, ki so jih uporabili, da so omejili širjenje, so neverjetni: imeli so do 1800 ekip po 5 ljudi, vsak od njih je sledil vsakemu okuženemu, vsakemu, za katerega so ugotovili, da je bil v stiku z okuženim, z vsakim, ki je bil v stiku z ljudmi, ki so bili v stiku z okuženim, in potem so vse izolirali in dali v karanteno. Tako so uspeli ustaviti virus, ki se je širil v tej državi z 1,5 milijarde ljudmi.
Tega zahodne države niso storile in sedaj je prepozno. Vlada ZDA je pred kratkim sporočila, da prepoveduje lete iz Evrope, kot poskus zajezitve širjenja virusa, sedaj ko že imamo 3-krat večje število potrjeno okuženih, kot jih je Hubej imel ob uvedbi karantene, in nam število raste eksponentno. Kako vemo, ali bo ta prepoved potovanj dovolj? Morda tako, da pogledamo, kako je prepoved potovanj delovala v Hubeju.
Graf prikazuje število novih potrjenih primerov (velikost krogcev), kot bi bili v krajih z različnimi stopnjami prepovedi potovanj znotraj Hubeja (modro: brez prepovedi, oranžno: 40% potovanj je prepovedanih, zeleno: 90% potovanj je prepovedanih). Gre za napovedi [ne meritve], narejene na podlagi študije.
Kot vidimo, med 3 barvami skoraj ni razlike, kar pomeni, da bi popolna prepoved potovanj v Vuhanu odložila širjenje virusa v druge regije na Kitajskem za samo 3 do 5 dni.
Kako pa v tej študiji deluje zmanjšanje prenosa okužbe?
Zgornji del preglednice je enak, kot na grafu 21b, v sredini je primer zmanjšanja prenosa okužbe za 25%, spodaj pa za 50%. Če torej povežemo delno prepoved potovanj in zmanjšamo prenos okužb (na primer na podlagi distanciranja med ljudmi), bomo “sploščili krivuljo” in preložili vrh okužbe za celih 14 dni. Če pa nam prenos okužbe med ljudmi uspe znižati za 50%, bomo popolnoma ustavili širjenje virusa.
Prepoved letov iz Evrope je torej dobra stvar: kupila nam je nekaj ur časa, morda dan ali dva, a nič več od tega. Prepoved potovanja torej ni dovolj.
Ko imamo sto tisoče na novo okuženih znotraj lastne populacije, prepoved vnosa novih okuženih s potovanji, sledenje in iskanje obstoječih okuženih, in iskanje ljudi, ki so z njimi bili v stiku, ni več dovolj. Kar moramo sedaj narediti, je torej blaženje posledic in upočasnitev širjenja.
Blaženje posledic in zaustavitev širjenja
Novi prispevek “Koronavirus: kladivo in ples” podrobno opisuje blaženje posledic [mitigation] in zaustavitev širjenja [suppression].
Blaženje zahteva veliko testiranja, sledenja stikov okuženega, karanteno in izolacijo. Vse z namenom sploščenja krivulje okuženosti, vendar brez ustavitve širjenja.
Za zaustavitev širnjena je treba iti še korak dlje, to pa zahteva rigorozno omejevanje socialnih stikov. Ljudje se morajo prenehati družiti tako, da se koeficient prenosa R [transmission rate] zniža s trenutnih 2–3, na manj kot 1, tako da epidemija počasi zamre.
Taki ukrepi zahtevajo zapiranje tovarn, trgovin, šol, prekinitev prevoza dobrin in uvajanje prepovedi gibanja. Slabše, kot je trenutno zatečeno stanje, manj smemo imeti medsebojnih kontaktov [da bi bili uspešni]. Prej ko uvedemo te ukrepe, krajši čas jih bo potrebno izvajati, lažje bo najti izvor novih lokalnih izbruhov, in manj ljudi se bo okužilo.
To so morali narediti v Vuhanu in to so morali sprejeti tudi v Italiji. Sledila bo Francija, nato Španija in še veliko drugih držav. Kajti, ko je virus na pohodu in se širi eksponentno, so potrebni rigorozni ukrepi.
S tisoč in več uradno potrjenimi primeri, in verjetno deset tisoče okuženih v populaciji, bodo to morale narediti tudi druge države: ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Švica.
Vendar tega ne počno.
Nekatera podjetja so poslala zaposlene da delajo od doma, kar je odlično.
Nekatere večje prireditve in zborovanja so odpovedali.
Nekatere bolj problematične regije so v karanteni.
Vsi ti ukrepi bodo upočasnili širjenje virusa, in znižali koeficijent z recimo 2,5 na 2,2 ali 2,0. Morda še bolj, vendar to ni dovolj, ker ga je potrebno spraviti pod 1 za daljše obdobje, da ustavimo epidemijo.
Vprašanje torej postane, kakšne kompromise imamo na voljo? Tukaj je seznam ukrepov, ki jih je uvedla Italija:
- Nihče ne sme v ali iz zaprtih območij, razen če lahko dokaže, da gre za službeno ali družinsko pot.
- Gibanje znotraj zaprtih območij je prepovedano, razen če gre za nujna opravila ali službene poti, ki jih ni mogoče prestaviti na kasneje.
- Ljudje s simptomi (okužba dihal ali vročina) morajo ostati doma.
- Medicinsko osebje nima več normalnega prostega in delovnega časa.
- Zaprejo se vse izobraževalne ustanove (šole, univerze, vrtci), vse telovadnice, bazeni, smučarski centri, muzeji, galerije, gledališča in druge kulturne ustanove.
- Kavarne in restavracije imajo omejen delovni čas, razdalja med ljudmi mora biti vsaj 1 meter.
- Vsi bari in klubi so zaprti.
- Vse komercialne aktivnosti morajo vzdrževati razdaljo 1 metra med strankami. Tam kjer to ni mogoče, je delo potrebno prekiniti. Podobno lahko cerkvene ustanove ostanejo odprte, dokler lahko vzdržujejo takšno razdaljo med ljudmi.
- Obiski v bolnišnicah so omejeni.
- Delovni sestanki se odložijo na kasnejši čas, delodajalci morajo omogočiti delo od doma.
- Vsi športni dogodki, javni ali zasebni, so odpovedani. Pomembni dogodki lahko potekajo za zaprtimi vrati.
Kako izbrati prave ukrepe v svoji državi? Preberite Koronavirus: kladivo in ples. En način je, da ukrepe uvajamo postopoma, vendar s tem damo virusu več časa, da se širi. Če želite biti varni, je potrebno postopati tako, kot so v Vuhanu. Ljudje bodo najprej sicer nasprotovali, vendar vam bodo kasneje hvaležni.
Kako lahko gospodarstveniki pripomorejo k omejevanju osebnih stikov?
Če vodite podjetje in želite več izčrpnih informacij, kako ravnati, je najboljši vir informacij spletna stran Staying Home Club.
Na omenjeni spletni strani so opisani nasveti oz. načini omejevanja osebnih stikov, kakršne so uvedla različna tehnološka podjetja v ZDA (trenutno je 328 nasvetov). Opisujejo kdaj je zaželjeno ali obvezno delo od doma, kako zmanjšati število obiskov, potovanj in dogodkov.
Nasveti vsebujejo pomoč pri odločanju, kako upravljati z delavci, ki so plačani po učinku ali po urnih postavkah, kdaj popolnoma zapreti pisarne, kako izpeljati razgovore, kako upravljati bare. Če vas zanima, kako je to storilo naše podjetje Course Hero, skupaj s primeri upravljanja, to lahko preberete tukaj in tukaj.
4. Kdaj?
Zelo verjetno ste se strinjali z vsem napisanim, in ste se ves čas spraševali, kdaj začeti ukrepati. Drugače povedano, kateri pokazatelj vam po povedal, da je čas za nov ukrep.
Model pokazateljev, ki sloni na oceni tveganja
Da bi vam pomagal s tem, sem pripravil spletno orodje (link na kopijo).
S tem modelom lahko ocenite število okužb v vašem kraju, verjetnost, da so vaši zaposleni že okuženi, predvidite verjeten potek dogodkov, ter ugotovite, ali je še smiselno imeti podjetje odprto.
Orodje poda oceno tveganja, kot na primer:
- Če imate podjetje s 100 zaposlenimi v zvezni državi Washington, v okraju, kjer je bilo 8. marca 11 mrtvih, je verjetnost, da je vsaj eden od vaših zaposlenih okužen, 25%. V tem primeru, bi morali delo v podjetju ustaviti takoj.
- Če imate podjetje z 250 zaposlenimi v južnem delu zaliva ob širšem območju San Francisca (okrožji San Mateo in Santa Clara, ker je bilo 8. marca skupaj 22 potrjenih okužb, vseh okužb pa vsaj 54), je 9. marca verjetnost, da imate med zaposlenimi vsaj enega okuženega, samo 2%. Tudi v tem primeru bi bilo primerno zapreti podjetje.
V orodju uporabljam besede, kot sta podjetje [company] in zaposleni [employee], ampak orodje je uporabno za katerokoli drugo organizirano obliko druženja (šole, javni promet, …). Če imate 50 zaposlenih v Parizu in vsi uporabljajo vlak, torej so v stiku s tisoči dnevnih migrantov, je verjetnost, da se je vsaj eden okužil, izjemno visoka, in bi morali delo v podjetju ustaviti takoj.
Če še vedno odlašate z odločitvijo, ker nihče od zaposlenih ne kaže znakov okužbe, ne pozabite, da se 26% prenosov okužbe zgodi preden okuženi dobi bolezenske simptome.
Ste član gospodarskega združenja?
Zgornji izračuni so nekako egoistični, saj se nanašajo na posamezna podjetja. Pomagajo pri oceni, koliko še lahko tvegamo, preden bomo morali zaradi epidemije zapreti naše podjetje.
Če pa ste član kakšnega združenja gospodarstvenikov, pa verjetno ne preračunavate tveganja samo za svoje podjetje, ampak za celotno združenje. Lahko se vprašate, kakšna je verjetnost, da je okužen nekdo v kateremkoli podjetju iz združenja. Če je na primer v združenju s širšega območja San Francisca 50 podjetij in ima vsako 250 zaposlenih, je verjetnost, da je vsaj eden od zaposlenih v teh podjetjih okužen, ta trenutek [9. marca] že 35%, naslednji teden pa bo 97%. V dodatnem zavihku lahko preigravate te vrednosti.
Zaključek: Cena čakanja
Verjetno se zdi strašljivo sprejeti odločitev že danes, a ne smete razmišljati na tak način.
To je teoretični model, ki kaže tri različne scenarije: brez ukrepov, z ukrepi 20 oziroma 21 dni po začetku širjenja okužbe. Številke so izmišljene, vendar model sloni na podatkih is Hubeja, kjer so na vrhuncu epidemije imeli 6000 novih potrjenih primerov v enem dnevu. Graf je prikazan zato, da vidimo, kakšno razliko naredi en sam dan odlašanja v sistemu, ki raste eksponentno.
Z učinkovitimi ukrepi bo na koncu dnvno število novo okuženih padlo na nič. Kolikšno pa bo skupno število vseh okuženih med epidemijo?
S tem teoretičnim modelom, ki temelji na podatkih iz Hubeja, odlog ukrepov za 1 dan poveča število vseh okuženih za kar 40%. Če bi torej oblasti v Hubeju uvedle karanteno 22. januarja, namesto 23. januarja, bi morda znižali število okuženih kar za 20.000.
In ne smemo pozabiti, da bo število mrtvih višje ne samo zaradi višjega števila okuženih, temveč se zviša tudi smrtnost zaradi bolj obremenjenega zdravstvenega sistema. Kot sedaj vemo, se lahko smrtnost poveča kar za 10-krat. To pomeni, da lahko en sam dan odlaganja ukrepov poveča število umrih v vaši skupnosti tako na račun višjega števila okuženih, kakor tudi zaradi višje smrtnosti.
To je izjemna nevarnost in vsak dan šteje. S tem, ko svojo odločitev odložite za en dan, ne pripomorete k samo nekoliko večjemu štvilu. Ker je v vašem okolju verjetno že stotine ali tisoče okuženih, se z vsakim dnem brez omejevanja socialnih stikov število obolelih poviša eksponentno.
Širite te informacije
To je verjetno tisti trenutek v celem desetletju, ko bo deljenje nekega članka verjetno rešilo mnogo življenj. Odločevalci morajo razumeti, kar je napisano v tem članku, da bodo preprečili katastrofo. In ukrepati je potrebno takoj.