Konec

Vsega lepega je enkrat konec. Tudi vsakega trpljenja je enkrat konec. Vsega je enkrat konec. Čeprav optimist v meni verjame, da vse kroži in se pretvarja; saj veste, fiziki, da se energije ne da uničiti, lahko se jo zgolj pretvori. Tako bomo tudi mi nekako pretvorjeni. Meni je Avstralija ogromno dala. In ogromno vzela. Vzela mi je ogromno denarja. Dejansko sem iz te izkušnje prišel v minusu. V denarnem minusu, z ogromnim kapitalom izkušenj, doživetij, prijateljev. Res vse se je zgodilo, še sam ne vem, kaj vse. Ampak dolgujem vam še zgodbo z Grkom in nekaj pripetljajev vmes. …

Great Ocean Road

Za vsakim uspešnim moškim stoji odlična ženska. Pri meni bi lahko samo rekli: za Žanovim izletom po Great Ocean Roadu stoji punca. Jaz sem tu tri mesece in nimam pojma o Great Ocean Roadu. Imam pojma o pomivalnici, kazinu in prodajalnah alkohola. Trgovine z alkoholom so namreč ločene od navadnih trgovin. Hodim v eno trgovino z alkoholom, ki je velika hala, polna alkohola s celega sveta. Balzam za dušo, že če se samo sprehajaš med policami in gledaš, iz katerih držav prihajajo določene vrste vina, piva in žganih pijač. Sem tak surrealist. Obilo realizma, zmešanega s kančkom…

S punco se razumeva. Točno veva, zakaj ni šlo. In niti ne poskušava furati zveze. Samo sva. Se spoštujeva, se pogovarjava, jeva, pijeva, se imava dobro in greva na popotovanje. Ona bo šla še na Tasmanijo — otok, južno od Avstralije. Mogoče večji od Slovenije. Spada pod Avstralijo, je pa sama narava. Ona je pustolovka in popotnica. Bila je že povsod. Enkrat bi morali iti skupaj z njeno sestro v Indonezijo. Nisem šel, ker nisem imel keša in sem moral delati. To so bila še leta, ko se mi je dalo smiliti se samemu sebi in sedeti doma in govoriti…

Ob odhodu v Avstralijo sem za sabo pustil kup prijateljev, nonote in none, brata, starše in tudi punco. Pravzaprav sva se nekako dogovorila, da se mojim z odhodom najina zveza končuje. Vsaj meni se je zdelo, da sva se tako dogovorila. Ne vem. Ni bilo lahko. Sva se imela kar rada, ampak takrat sem bil psihično zdemoliran in se mi je zdelo, da jo samo psihično maltretiram in ji ne povzročam ničesar dobrega.Ampak s svojo samopodobo in tudi z nekim notranjim uvidom, da jaz nisem najboljši zanjo (ja, vem, patetično, ampak dejansko sem takrat tako razmišljal), sem se odločil raje…

Po zadnjem sprehodu od restavracije v Ascot Valu do centra, ko sem odpešačil 7 kilometrov in imel izkušnjo z ljudmi, ki so me želeli okrasti, vendar jim to zaradi mojega ne imetja česarkoli ni uspelo, sem si želel menjati delovno okolje. Šefica v Scooziju me ne piše več v pomivalnico, ker je videla, da umiram med štirimi stenami in da bom sebi ali pa komu drugemu kaj naredil, če bom še nekaj časa tam notri. Namesto mene je Brazilec Gustavo. Deškega izgleda, rahlo temnopolt, zelo lepa koža, nasmejan, majhen in živahen. Tip ima 35 let. Svašta. Očitno je lahko bit…

Double job in Central Business District

Po približno mesecu in pol sem v šanku suveren in dokaj siten, kadar se moram preseliti v pomivalnico. Ubija moralo: štiri stene, meter in pol za meter in pol, linica in umazana posoda. Šefica opazi, da me ubija, kadar delam tam notri. Ali se derem ali sem tiho, nobenega ne briga. Vsake toliko pride šef, ko je fraj par sekund, da me mal pošola, na kakšen način bi jaz moral brisati, zlagati, prati, stati — vse. Malo je posesiven. To mi kar zbija moralo. Če ne zmorem teh običajnih opravkov narediti prav, kaj bo…

Avstralski minimalc za tujce

V Scooziju sem navezal stike s sodelavci in počasi smo postali prijatelji. Prijateljstvo v Avstraliji je tako ameriško, si mislim. Plitko, zelo hitro so odprti, da bi šli v globlje odnose, pa zelo težko. Se mi zdi, da slovanska ljudstva na prvo žogo ne pustijo blizu, ko se pa enkrat odprejo, se pa odprejo. Tukaj je vse bolj ali manj plitko. Đeki gre za en teden na dopust, zato prevzamem še njene ure. Prosi me, če lahko, medtem ko je ni, hranim njenega mucka. Seveda. Pravi, da mi bo plačala. Povem, da nočem, ampak vztraja. Vidiš…

Dobil sem službo

Sem na poti v center, kjer bom spoznal lastnico hiše, v kateri živim. Na poti me ustavi ženska, ki mi pove, da imam totalno kulski skiro, in me vpraša, kje se ga da dobiti. Hej, pri meni se ga da dobiti! Jaz sem vendar uradni zastopnik za Avstralijo. Dam ji ga na preizkušnjo za en krog. Pravi, da je kul. Povem ceno in jo mine. Ja, res niso ravno najbolj poceni. Ok, šibam dalje. Poganjam se z nogo kot mladi bikec.

Prispem do železniške. Tam sva zmenjena, ker ima ona v bližini restavracijo, jaz pa najbolj vem…