7 pristopov za soočanje s težkimi odločitvami

“Hard choices, easy life. Easy choices, hard life.”
Jerzy Gregorek

Kako se spopadamo s težkimi odločitvami, je ena od najpomembnejših stvari v življenju. Zato bi vas rad opremil z osnovnimi orodji, ki jih uporabljam tako na svojih treningih, kot tudi v osebnem življenju.

Lesender Mönch by Adolf Hornemann

Kadar pride do težkih odločitev, je naš naravni nagon strah. Sam ga natančneje imenujem “družbeni strah”, saj ga občutimo predvsem v povezavi z vsaj eno osebo. V pradavnini je skrbel, da nismo preveč izstopali, in da se z lova nismo vrnili brez hrane, kar je bilo pomembeno za preživetje plemena, danes pa nam je predvsem v napoto.

Občutek je nekoliko drugačen od “eksistenčnega strahu”, ki ga občutimo ob skoku iz letala, vendar ima enak mehanizem. V trenutku strahu in stresa se sprošča hormon kortizol, ki pripravi telo na akcijo - bitko ali beg.

Ker ne moremo z gotovostjo predvideti posledic odločitve, občutimo dvom in strah. Zato ob tehtanju med možnostmi postajamo vse bolj nemirni.

“Kaj si bodo mislili? Bom na slabšem? Jezna bo name… Je to res najboljša odločitev? Če to naredim, bodo kakšne posledice? Če to ne bo šlo skozi, bom čisto ostramočen…“

Cel kup neuporabnih misli, ki nas zapeljejo v spiralo panike. S pomočjo sledečih orodij lahko zaobidemo te odzive in se bolje odločamo.

1. Definiraj svojo prihodnost

Ključnega pomena je najprej razumeti lastne okoliščine. Okoliščine lahko razdelimo na dve vrsti:

  • okoliščine z boljšo in slabšo odločitvijo - lahko ugotovimo, katera je boljša odločitev,
  • okoliščine, kjer sta odločitvi enakovredni - odločamo se, kdo/kaj želimo postati v prihodnosti.

Če sta odločitvi enakovredni, je bolje razmišljati o ciljih in željah za našo prihodnost “Kaj si želim postati v prihodnosti? Kaj so moje vrednote, ki jim sledim?” Na podlagi tega se bo ena možnost izkazala za primernejšo. Podrobneje razloži Ruth Chang v svojem TED govoru.

2. Definiraj strahove

V kateri koli situaciji nas je še vedno lahko strah narediti prvi korak, zato Tim Ferriss predlaga definiranje strahov:

  1. korak: Naredite seznam strahov (okoliščin, dogodkov,…) in vsakega od njih detajlno opišite.
  2. korak: Za vsakega od prej naštetih strahov zapišite, kako bi ga lahko preprečili.
  3. korak: Za vsakega od prej naštetih strahov zapišite, kako bi lahko izničili storjeno škodo in se vrnili na trenutni položaj?
  4. korak: Zadnji razmislek je povezan z neukrepanjem. Če tega NE storite, kakšne so dolgoročne in kratkoročne posledice?

V večini primerov boste ugotovili, da so posledice veliko manjše, kakor se vam zdi na prvi pogled, in da ima neukrepanje večje negativne posledice.

3. Poveži strah z navdušenostjo

Simptomi živčnosti in strahu imajo zelo podoben fiziološki odziv kot navdušenost pred tekmo. Poviša se nam srčni utrip, roke se nam začnejo potiti in postanemo bolj napeti. Simon Sinek predlaga, da se v tovrstnih situacijah opominjamo, da čutimo navdušenje, kot so se to naučili interpretirati olimpijski športniki.

Najboljši trening je, da se vsak mesec lotimo ene stvari, ki nam povzroča “družbeni strah”, in se vedno opominjamo - to je navdušenje. Tega pristopa sem se lotil v svojih študentskih letih:

  • Začni pogovor z dekletom, kjer koli boš tekom dneva.
  • Pojdi sam na potovanje, ki te navdaja z nelagodjem.
  • Pojdi sam na plesne vaje.
  • Na kosilu ali pijači vprašaj za 10 % popusta.

4. Pomisli na posledice odločitve globljega nivoja

“People who overweight the first-order consequences of their decisions and ignore the effects that the second- and subsequent-order consequences will have on their goals rarely reach their goals.”
- Ray Dalio

Dober primer tovrstnega vpogleda je, ko se skušamo upirati sladicam. Ko uživamo v tortici, se počutimo dobro zaradi sladkorja. To je posledica prvega nivoja. Posledica drugega nivoja je lahko zasvojenost s sladkorjem in morda prekomerna teža, če so tortice prepogosto na našem krožniku. Posledice četrtega nivoja pa so zdravstvene težave, povezane s prekomerno težo in povišanim sladkorjem. Če razumete posledice četrtega nivoja, boste še vedno vsak dan jedli sladkarije?

5. Vprašaj se po metodi 10/10/10

Izumila jo je poslovna kolumnistka Suzy Welch, ki piše za publikacije, kot sta Bloomberg Businessweek in O magazine. Predlaga, da se pred težko odločitvijo za vsako od možnosti vprašamo:

  • Kako se bom počutil 10 minut po odločitvi?
  • Kako se bom počutil 10 mesecev po odločitvi?
  • Kako se bom počutil 10 let po odločitvi?

6. Začni pisati “Kapitanov dnevnik odločitev”

“Whenever I would make a decision, I would take time to write down what my criteria for the decisions are — so when I encounter something, I have my principles written down,”
Ray Dalio

Ray Dalio v svoji knjigi Principles predlaga zapisovanje vsake pomembne odločitve in kriterijev zanjo. Ko preteče nekaj dni, tednov, mesecev ali let (odvisno od vrste odločitve) narediš retrospektivo in poskušaš razumeti, kaj je bil vzrok napačnih odločitev.

Je bila odločitev dobra? Slaba? Kaj bi lahko izboljšal za naslednjo podobno situacijo?

Seveda v trenutkih odločitve se ni enostavno spomniti na zapisovanje, zato predlagam, da nekaj časa to počnete tudi pri bolj preprostih odločitvah ali pa si rezervirate 30 minut na dan izključno za zapis odločitev.

7. Ko gledaš dve nasprotujoči si možnosti, razmisli, ali imaš lahko oboje s pomočjo “prvih principov”

“go slowly when faced with the choice between two things that you need that are seemingly at odds. That way you can figure out how to have as much of both as possible. There is almost always a good path that you just haven’t discovered yet, so look for it until you find it rather than settle for the choice that is then apparent …”
— Ray Dalio

Ko se znajdemo pred odločitvijo, ki ima na prvi pogled nasprotujoči si možnosti, se moramo ustaviti in razmisliti “Kako imam lahko čim več od obeh?”.

Ker pa takšen razmislek ni enostaven, predlagam, da poleg tega uporabimo metodo “prvih principov”, ki jo dobro opiše Elon Musk.

“People say that battery packs are really expensive and that is just the way it will always be, because that’s how they have been in the past…”
“…they would say historically it cost 600$/kWh and so it is not going to be much better in the future.”
“So first principles would be to say what are constituents of the battery? What is the spot market value of the material constituents?”
“If we bought that on London metal exchange, what would each of those things cost? And it becomes 80$/kWh. And then you just need clever ways in combining these materials into the shape of a battery.”
— Elon Musk

Ključ takšnega razmišljanja je, da se vrnemo v svoje otroštvo, ko smo bili stari 5 let in začnemo spraševati (sebe in druge) “Zakaj? Zakaj? Zakaj?…”. Ključno je, da odmislimo svoje znanje in se poglobimo nekaj nivojev nižje. Cilj je, da ko nas nekdo vpraša ne damo odgovora “Ker je pisalo v neki reviji…” ali pa “Ker je nekdo povedal…” ampak razumemo zakaj na podlagi dokazanih osnov.

Več o tej metodi bom pisal v enem od prihodnjih člankov, do tedaj pa sta tukaj angleški članek z Wait but why bloga in video:

Zaključek

Prišli smo do konca metod, vsekakor pa to definitivno niso edini pristopi, ki jih lahko uporabite. Če uporabljate kaj drugega vas prosim da to napušete v prostr za komentarje spodaj in pomagate drugim do boljšega življenja.

Če je bil članek uporaben prosim:

  • kliknite na ikono “plosk”,
  • sledite mi preko gumba “Follow” na Mediumu ter
  • Facebook stran Asha.

Če si želite hitreje napredovati v svoji karieri ali pa izboljšati kakovost osebnega življenja, sem vam na voljo za osebno trenerstvo. Pišete mi lahko preko Facebook strani https://www.facebook.com/AshaLifeCoach/ in preko spletne strani www.sasojakljevic.com/contact. Več o tem, kako potekajo srečanja, si lahko preberete tukaj.