Service Jam 2016 povzetek

Kaj če bi lahko rešili problem ___( opis problema)___ za __(opis uporabnika)___?

V 48-ih urah od skrivnostne teme - zvok “kamna, ki pade v vodo” do ustvarjanja storitve za izboljšanje življenja bolnikom z demenco in njihovim svojcem. To povzame intenzivno, delavno in hkrati zabavno izkušnjo, ki sem jo delil z več kot 20 neznanci. To smo počeli od 26. in 28. februarja 2016 na globalnem dogodku “Service Jam 2016", ki v Sloveniji poteka že 13ič pod okriljem Servisa 8.

Vsi vemo kaj so problemi. Večina ljudi ve kaj so storitve — postopek reševanja problema oz izboljšanje izkušnje za stranke (npr. Urejanje papirjev na upravni enoti. Strežba ob kosilu. Nakup v trgovini.) Veliko manj ljudi ve kaj je storitveno oblikovanje — iskanje in oblikovanje storitve, ki je rešitev za nek problem. Način razmišljanja oz. proces oblikovanja rešitve za nek problem kot bo predstavljen v nadaljevanju pa imenujemo “design thinking” oz. oblikovalsko razmišljanje, ki ga ta dogodek poskuša razširiti v Sloveniji.

Pod vodstvo mentorjev smo se sprehodili skozi proces,

1. razvoja problemov iz osnovne teme,
2. spoznavanja problema preko podoživljanja problematičnih situacij našega uporabnika (“persone”),
3. raziskave problema na ulici pri potencialnih uporabnikih,
4. razvoj prototipa rešitve,
5. testiranje prototipa rešitve na ulici s potencialnimi uporabniki,
6. predstavitev rešitve in ugotovitev.

Proces v svojem bistvu poudarja konstantno testiranje poslovnih idej, modelov, rešitev, prototipov,... V treh dneh smo poskušali odgovoriti na težka vprašanja kot so “Ali je naša rešitev res prava?” , “Ali problem res potrebuje rešitev?”, “So stranke pripravljene plačati zanjo in koliko?” ter iskali druga bolj problemsko specifična vprašanja, ki bi nam dala vpogled v še boljšo rešitev. Preizkusili smo se v iskanju odgovorov na ulicah in pri nemalo kateri skupini ugotovili, da zastavljen problem v resnici ne potrebuje reševanja ali pa, da prototip ne deluje in ga moramo popraviti glede na nove ugotovitve testiranj z uporabniki.

Tovrsten pristop bi lahko marsikateremu podjetju ali pa posamezniku prihranil veliko živcev, časa in denarja. Testiranje običajno zmanjša faktor negotovosti ob razvoju novih storitev in s tem poveča verjetnost za uspeh.

Kako je potekalo delo?

1. Predstavitev teme
Ogledali smo si uvodni video v katerem so predstavili pravila dela na Service Jamu. Temu je sledila predstavitev letošnje teme. Tema je bila enaka za celoten svet in je bila letos - da dum tsss - zvok “padec nečesa v tekočino”.

2. Definiranje problemov
Po zaključku predstavitvenega videa smo se razdelili v skupine po 4 do 5 ljudi in pričeli z ustvarjanjem probelmov. Najprej smo morali v vsaki skupini zapisati 20 post it listkov s pojmi, besednimi zvezami, asociacijami,... ki izhajajo iz osnovne teme. To so lahko zelo oprijemljive stvari kot recimo padec kamna v vedro vode, lahko pa tudi kaj bolj abstraktnega kot npr. živčnost.

Ko smo zaključili z 24imi post it listki, smo si skupine med seboj zamenjale idejne listke in zanje glasovale. Vsak izmed članov ekipe je lahko oddal poljubno število glasov vendar le po en glas na post it listek. Po koncu glasovanja so ostali 4je listki.

Okrog vsakega od štirih listkov, ki so predstavljali tematiko smo v naslednjem krogu zapisali 8 idej/problemov/dejanj, ki se tičejo točno tiste teme.

Ko smo zbrali vsebine se je začelo generiranje problemov, ki naj bi jih reševali. Zapisati smo morali 1 do 4 stavke v obliki “What if we could solve the problem of ____ for _____ ?”. Seveda je bila angleščina glavni jezik pisanja, saj je bil to globalni dogodek. Ko so vse ekipe zaključile s pisanjem problemov, smo si jih ogledali na tabli in jih dodatno obrazložili, če je bila dodatna razlaga potrebna.

Sledilo je glasovanje v treh stopnjah:

• What problem if solved would make the biggest impact in the world?
• What problem is the most fun to solve?
• What problem can be solved in 1 weekend?

Tekom vsake stopnje smo imeli na voljo tri glasove. Te tri glasove smo lahko podelili po želji, kar pomeni, da so lahko vsi trije glasovi leteli na en sam problem. Problemi, ki smo jim dodelili največ glasov so bili izbrani za vikend reševanje.

Organizatorji so nas zopet razdelili v nove ekipe 4 do 5 ljudi, vendar te niso bile narejene na podlagi preferenc med mačkami, psi in rastlinami ali pa ljubiteljstvom mesa ali vegetarjanstvom, temveč glede na osebnostne značinosti. Te so razbrali iz naše prijavnice in nam dodelili eno od 5ih barv, ki so predstavljale osebnostne tipe - Vodja, organizator, … in v vsako ekipo je bil dan eden po eden (temelji na Belbinovih vlogah v timu).

Združene sveže ekipe smo imele le nekaj sekund za izbiro problema po principu prvi pride prvi melje in tako je moja ekipa vikend preživela ob reševanju problema “What if we could solve the problem of getting lost for people with dementia?”.

3. Prototipiranje za empatijo

Za razumevanje problemov smo najprej raziskali probleme in pripravili igro, s katero smo poskusili problem bolje razumeti. Osebno mi to ni najbolje delovalo saj bi v našem primeru morali najprej narediti nekaj raziskave domene (vedeli smo zelo malo o demenci)mi. Kljub temu postaviti se v vlogo uporabnikov je pomembno in uporabno v večini orimerov.

4. Prototipiranje za ideacijo

S tem se je začel ustvarjalno delavni vikend. V krogu ekipe smo začeli na post it listke pisati potencialne rešitve na probleme. Seveda se zna zgoditi, da problema ne poznamo dovolj dobro in bodo rešitve napačne. Ravno zato testiranje.

5. Prototipiranje za validacijo in Validacija rešitev

(Tega dela se več ne spomnim zato dodajam svoj predlog kako bi nadaljeval.) Vsaka ideja za rešitev vsebuje predpostavke. Zapisal bi si predpostavke in jih razporedil po prioriteti. Te predpostavke potrebujejo testiranje in validacijo. To lahko naredimo preko pogovorov z uporabniki in pa testiranjem prototipov z uporabniki.

Na Jamu smo to naredili preko klicanja organizacij in ljudi, ki imajo svojce z demenco. Za razvoj prototipa bi potrebovali več časa.

6. Predstavitev rešitev in ugotovitev

Predstavitev je za mojo ekipo potekala v obliki igre z naracijo. V igri smo najprej predstavili problem in nato še rešitev, v pripovedovanju pa smo targetirali človeške emocije.

Povezava do projekta!

Udeležbo priporočam vsem, ki ne poznate procesa. Več o jamih si lahko ogledate na facebook strani “Servis 8” ali pa na planet.globalservicejam.org, kjer pod iskalnim nizom “Ljubljana Jam” najdete projekte Ljubljanskih ekip. Tekom leta potekata še Global Gov Jam, ki je namenjen razvoju javnih storitev in pa Global Sustainability Jam, ki se usmerja v trajnostne storitve.