Česa Tosama ne zmore sama
Kadar je na trgu kar naenkrat ogromno povpraševanja po določenem produktu, ki mu uveljavljeni zaupanja vredni proizvajalci težko sledijo, se pojavi ogromno priložnosti za nove, velikokrat tudi slabe igralce. Sploh zato ker velikokrat potrošniki gledajo zgolj na ceno in slepo zaupajo izdelkom, ki so na policah. Žal tudi uveljavljeni igralci v razburljivih časih težko sledijo vsem standardom, saj se soočajo s pomanjkanjem ustrezno kvalificiranega kadra, ustrezne mehanizacije, pomanjkanjem surovin, z neučinkovito logistiko in s togimi internimi procesi….Tudi zato se velikokrat odločijo, da proizvodnje za množično iskan produkt ne bodo vzpostavile ali dodatno okrepile.
Na področju zaščitnih mask trenutno vlada kaos. Zaloge so marsikje pošle, še preden je pandemija sploh bila razglašena, cene pa so poletele v nebo. Ker izdelava zaščitnih mask s sprejemljivim izgledom za potrošnika ni ravno raketna znanost, se je lahko loti praktično katerokoli mikropodjetje ali marsikateri posameznik. Vprašanje za tovrstne akterje pa ostaja. Ali bodo na trgu uspeli priti do potrebnih surovin in proizvodne opreme? Tudi če jim bo uspelo…Koliko mask bodo sposobni izdelati in v kakšni kvaliteti? Bo le ta ustrezala standardom? Koliko jih bo dejansko mogoče prodati?
Marsikateri Slovenec je naletel na odgovor podjetja Tosama, ki izdeluje in trži izdelke za higiensko in zdravstveno oskrbo ljudi, s katerimi zagotavlja boljšo kakovost življenja vseh generacij. In v očeh Slovencev je to tudi podjetje, ki mu najbolj zaupamo, zato je marsikaterega sledeče sporočilo precej presenetilo:
“Po pogovoru z delegacijo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki smo ga imeli 6. marca, smo v Tosami pridobili ponudbo za stroj za proizvodnjo kirurških mask. Rok za dobavo stroja je štiri do pet tednov, ustrezen material za izdelavo mask pa bi lahko dobili šele v avgustu letos. Dejstvo je, da oba dobavna roka pri iskanju rešitve za trenutno pomanjkanje zaščitnih mask predstavljata predolg časovni okvir.”
V nadaljevanju so od ministrstva dobili sporočilo, da projekt ni več aktualen. Tosama seveda brez podpore vlade ne bo šla sama v nove tvegane investicije, saj ni jasno ali se jim bo pod trenutnimi pogoji oziroma okoliščinami investicija povrnila. To je seveda razmišljanje profesionalnega in uglednega podjetja, ki bi dejansko vzpostavilo veliko serijsko proizvodnjo v skladu z vsemi potrebnimi standardi. Ampak ravno take odločitve tovrstnih podjetij, ki bi nam lahko zagotovile maske ustrezne kvalitete, dajejo več prostora manj primernim podjetjem.
Marsikateri akterji namreč ne razmišljajo o postavitvi proizvodnje v skladu s standardi. Razmere in pomanjkljiv nadzor nekaterim agilnim iznajdljivcem omogočajo, da začetno investicijo uspejo povrniti zelo hitro. Pogosto na račun potrošnika.
Kaj gre tukaj narobe? Predvsem lahko krivdo za okoliščine v katerih smo se znašli potrošniki, pripišemo poznim reakcijam svetovnega gospodarskega in deloma političnega sistema na spremenjene razmere na trgu. Omenjeni sistemi so zelo nepovezani oziroma fragmentirani in ne zmorejo slediti hitrosti posledicam ukrepov zaradi virusa. Ogromno je usklajevanj in pogovorov, potrebne implementacije novih zmogljivosti za boj proti virusu pa sledijo prepozno. Določeni sistemi skratka niso več primerni za ta moderni svet in bilo bi jih potrebno celostno in temeljno posodobiti.
Na nevarnost sta nas med drugimi opozarjala že Bill Gates leta 2015 z naslovom “The next outbreak? We’re not ready” in Netflix serija “Pandemic: How to Prevent an Outbreak”.
Kljub temu, da so tveganja postala že splošno znana, je ameriško politično vodstvo raje namenjalo energijo kratkoročnemu spodbujanju gospodarske rasti. Zaradi zanemarjanja drugih področij, kot je pripravljenost na krizo, je sedaj ameriško politično vodstvo tarča očitkov.
“We now know for sure that our country’s response to the pandemic is a spectacular failure that has been exacerbated by an incompetent president who spent years sabotaging the government’s ability to respond to the current crisis.” theverge.com
Kakšne očitke pa lahko namenimo gospodarstvu? Dejstvo je da veliko uveljavljenih podjetij, ne zmore več slediti hitrim spremembam na trgu. Čeprav so priložnosti ogromne, poslovne funkcije podjetij niso dovolj vitke oziroma fleksibilne, da bi jih dovolj hitro izkoristile. Podjetja niso dovolj dobro integrirana v sisteme dobavnih verig, v proizvodnih halah pa imajo veliko togih in zastarelih proizvodnih programov, ki jih težko spreminjajo oziroma prilagajajo. Vpeljava novih proizvodnih kapacitet v veliko primerih za njih pomeni preveč režijskih stroškov in zamud.
Podjetja bi zagotovo lahko bolje izkoristila orodja digitalizacije, ki bi jim omogočila večjo pripravljenost in odzivnost na spremembe na trgu. Žal lahko v splošnem za celo Slovenijo rečemo, da imamo pri digitalni nadgradnji našega gospodarstva precej težav. Tukaj nekoliko zaostajamo za razvitimi državami, ki pa se soočajo z identičnimi izzivi. Trenutni poslovni vzorci so izgubili korak s tehnološkim razvojem.
Tista podjetja, ki bodo znala digitalna orodja pravilno umestiti v svojo organizacijo in prenoviti svoje procese, bodo spremembam na trgu lahko sledila bistveno hitreje. Tako si bodo lažje zagotovila svetlo prihodnost. V Blockchain združenju si preko iniciative “Digital Twin Slovenia” prizadevamo, okrepiti stik s podjetji, ki lahko pomagajo slovenskemu gospodarstvu dosegati višje nivoje digitalne zrelosti.
Ne zamudite novih vsebin povezanih s priložnostmi, ki jih prinaša digitalizacija za slovenska podjetja in nam sledite preko naših kanalov:
