Kaj je digitalna ekonomija?
Digitalno ekonomijo poganja digitalna tehnologija, ki pa je bolj kot kadarkoli dvorezen nož. Za človeštvo lahko zagotovi ogromne koristi, ali pa prinese poglobljen nadzor, uveljavljanje avtoritete ali pa celo nove oblike totalitarizma. Svetovni voditelji pozivajo k širokemu sodelovanju vseh deležnikov. Predvsem podjetij, držav in institucij. Hkrati pa se zavedajo, da hitrost sprememb otežuje vključevanje, zato moramo kot družba najti nove načine, kako bolj učinkovito slediti tehnološkemu napredku in postati pomembnejši element znotraj digitalne ekonomije ter njene globalne arhitekture.
Vsak izmed nas je že deležnik znotraj digitalne ekonomije, večini pa naša vloga še vedno ni povsem jasna. Na mestu je vprašanje: “Kaj imamo mi od tega”? Le redka lokalna visokotehnološka podjetja, so uspela priti do zavidanja vrednih uspehov, medtem ko pa je za večino slovenskega gospodarstva celovita digitalna preobrazba oddaljena zgodba. Tako oddaljena, da večine našega starajočega prebivalstva enostavno ne zanima. Upanje, da bo Slovenija izkoristila priložnosti digitalne ekonomije, zato polagamo v manjšino, ki je sposobna potrebnega mentalnega preskoka. Ti nam bodo pokazali pot in upamo, da ne bodo vsi pobegnili v tujino.
Digitalna ekonomija prinaša neizmerljiv pristik na podjetja, ki morajo na novo postaviti svoje temelje. Mogoče podjetjem ni potrebno v celoti na novo izumiti vozila, kar pa definitivno ne velja za motor. Ta mora postati močnejši, odzivnejši in varčnejši.
Digitalna ekonomija se je širši družbi predstavila že v devetdesetih, ko se je le ta še ukvarjala s sprejetjem interneta. Bila so določena zgodnja razmišljanja o vplivu interneta na gospodarstvo, vendar se je njegovo vlogo še kar nekaj let podcenjevalo. Definicija digitalne ekonomije se že od takrat nenehno spreminja in dopolnjuje. Čeprav se pojavljajo določeni orisi, še vedno zelo težko ocenimo, kdaj bo splošno uveljavljeni definiciji uspelo zagledati luč sveta. Takšen zaplet lahko pripišemo hitri, spreminjajoči se naravi digitalnih tehnologij. Predvsem pa pri zamišljanju možnosti digitalne ekonomije ni omejitev. Zdi se kot, da je potencial neskončen. Zato je toliko bolj pomembno ohraniti zdravo pamet in poskušati krepiti razumevanje realne uporabe digitalnih sadov s strani podjetij in potrošnikov. Vendar kaj, ko je to čedalje težje. Enostavno zato ker se pojavljajo novi in večji izzivi, ki jih prinaša razkorak med digitalnimi prvaki, družbo in našimi institucijami. Cel svet bi se želel peljati v istem čolnu. In to kljub dejstvu, da se ponekod še vedno osredotočajo na osnovne pogoje, pod katerimi lahko digitalna ekonomija sploh nastaja in raste.
Veliko se govori o digitalni transformaciji in industriji 4.0. Skoraj ni govora, omizja, delavnice ali študije, kjer se ne bi vsaj malo dotaknili omenjenih izrazov. Skratka, razprave se premikajo in osredotočajo na načine s katerimi bi se lahko digitalne tehnologije bolje vključilo v klasično gospodarstvo. Le to postaja nasičeno z globalno konkurenco. Industrijo smo po načelih “3.0” uspeli pripeljati do samih mej zmogljivosti, zato nujno potrebujemo sredstva za nov vidnejši preboj v produktivnosti. Na način, ki nam ga narekujejo na preglednicah definirani interni procesi organizacij, pa preboja ne bo mogoče izpeljati. Kot že rečeno, za prihodnost moramo na novo izumiti motor, pri tem pa moramo še vedno zmagovati na aktualnih tekmah s trenutnim motorjem. Kljub temu, da imamo na voljo obilo novih tehnologij, jih ne obvladujemo in jih ne znamo povezovati v smisleno celoto. To ostaja v domeni visotehnološkega sektorja, ki nam nudi, da naše sveže digitalno transformirano podjetje postavimo kar na najeti platformi. Trgovina je že pred leti začela svoj prehod na platformo in vprašamo se lahko, kdaj bomo na isti stopnički videli tudi druge segmente vrednostnih verig. Na primer logistiko in druge poslovne funkcije proizvodnih podjetij. Digitalni dvojčki strojev že obstajajo. Pridružujejo se tudi linije in počasi celotni proizvodni programi…. Skratka, podjetja, ki določenih segmetov danes še niso digitalizirala in ne načrtujejo nadaljnje digitalne transformacije, v digitalni ekonomiji žal ne bodo imela prihodnosti. Le ta pa predstavlja čedalje večji del celotne ekonomije (5–20 % GDP).
Če poskušamo zelo na široko definirati digitalno ekonomijo, bi tako lahko rekli da je to ekonomija, ki obsega “output” vseh podjetij, ki obvladujejo oziroma učinkovito vključujejo digitalne “inpute”. Ti digitalni vhodi vključujejo digitalno znanje, digitalno opremo (strojno, programsko in komunikacijsko) ter vmesne digitalne izdelke ter storitve, ki se uporabljajo v proizvodnji.
Gospodarska vrednost je tradicionalno tesno povezana s proizvodnjo blaga in storitev. Bogastvo ustvarja preoblikovanje surovin v blago in storitve. Pri tem so glavni akterji v gospodarstvu proizvajalci, potrošniki in vlade. Proizvodnja temelji na različnih virih, kot so delovna sila, in različnih oblikah kapitala, tako fizičnih kot človeških.
V novih poslovnih modelih digitalne ekonomije vrednost vedno bolj ustvarjajo dve povezani sili: platformalizacija in monetizacija hitro rastočega obsega digitalnih podatkov. Digitalne platforme so osrednji akterji tega gospodarstva, digitalni podatki pa so postali ključni vir v gospodarskih procesih, ki lahko privede do ustvarjanja vrednosti.
Znotraj projekta pod imenom Digital Twin Slovenia si želimo ustvarjeno vrednost deliti tudi z vami. Stopite z nami v stik preko sledečih kanalov:
