Odprto pismo predsednice Blockchain Think Tank-a Slovenija

Po objavi zadnjega Odprtega pisma na BTT Medium blog-u, smo v skupnosti ponovno prejeli ogromno odzivov in vprašanj v zvezi z davčno obravnavo in predlogom, o katerem je govora že nekaj časa. Odzivi so kot vedno različni in vsebujejo kritiko nepravične davčne obravnave kriptovalut kot tudi sporočilo, da se moramo skupnosti in posamezniki zavzemati za podan predlog zakona in zagovarjati 10% obdavčitev vnovčenih zneskov iz kripto imetja.

Povzetek informacij o predlogu spremembe obdavčitve virtualnih valut

Sprva je nujno potrebno poudariti, da besedilo predloga zakona še danes ni prišlo v javnost, niti nismo predloga v pisni obliki dobili predstavniki slovenskih blockchain združenj. Vsa mnenja torej še danes temeljijo zgolj na dveh jedrnatih informacijah, ki jih je FURS objavil konec avgusta.

Prva objava z naslovom ‘’Predlog spremembe obdavčitve virtualnih valut’’ je dostopna na naslednji povezavi, zelo splošno povzame predlog FURS-a, da se z 10% davčno stopnjo obdavčijo vnovčeni zneski virtualnih valut v eno od fiat valut (t.j. pri nakupu dobrin ali storitev ter pri prenosu sredstev iz kripto menjalnice na bančni račun).

Druga objava naslavlja ‘’Dopolnjen predlog obdavčitve virtualnih valut’’ in je dostopna na naslednji povezavi. Objava dodatno obrazloži, da so po predlogu posamezniki, rezidenti Republike Slovenije, letno upravičeni do 15.000 EUR neobdavčenih vnovčenih zneskov. Dalje pojasni, da bodo posamezniki imeli vselej možnost plačilo davka od ustvarjenega dobička po stopnji 25 %. FURS je podal zgolj primer za 10% obdavčitev. Nasloviti bo potrebno še veliko odprtih vprašanj, nekaj jih navajam v mnenju spodaj.

O predlogu zakona ste lahko dodatno prisluhnili enemu izmed snovalcev besedila, g. Simiču, ki nam je na Golf Arboretum konferenci ter v intervjuju za Pop TV dodatno zagotovil, da predlog doprinaša veliko poenostavitev in znatno olajša poročanje posameznikov. G. Simič je poleg tega povedal, da posameznikom v primeru 10% obdavčitve ne bo potrebno poročati zneskov in števila transakcij.

Poleg Simiča je predlog javno komentiral tudi g. Domen Romih, ki se je v preteklosti večkrat udeležil BTT dogodkov in vedno znova pomagal razložiti postopek obdavčitve povezane z uporabo kriptovalut in blockchain tehnologije. Njegov prispevek je dostopen na Linkedin strani in odpira številna vprašanja, ki bi jih morali nujno preučiti še pred sprejetjem predloga.

Če torej povzamemo informacije, ki so trenutno na voljo na FURS spletni strani:

  1. predlog se nanaša zgolj na fizične osebe, rezidente Republike Slovenije (izvzema vse pravne osebe in s.p.),
  2. do 15.000,00 EUR vnovčenih zneskov na leto bo neobdavčenih,
  3. vnovčeni zneski nad 15.000,00 EUR se bodo primarno obdavčili po stopnji 10%,
  4. posameznik lahko izbere namesto 10% obdavčitve na vnovčene zneske obdavčitev dobička po stopnji 25%,
  5. posameznikom ne bo potrebno poročati števila in zneskov transakcij opravljenih med trgovanjem, v kolikor se bodo odločili za 10% obdavčitev,
  6. posamezniki, ki se bodo odločili za uveljavitev izgube oziroma obdavčitev dobička po 25% davčni stopnji, bodo morali poročati za vsako kriptovaluto zneske nakupa in prodaje.

Od FURS-a smo torej prejeli informacije, na naslednji povezavi pa lahko podate nekaj informacij tudi vi, da bomo imeli priliko s konkretnimi podatki pristopiti k državnim institucijam in podati argumentirano stališče.

Mnenje

Vprašanje obdavčitve virtualnih valut je eno izmed najstarejših vprašanj, s katerim se na domačih tleh ukvarjamo že skoraj desetletje. Stoletja nazaj je Faraday na vprašanje državnih predstavnikov ‘’Čemu služi elektrika?’’ kratko in jedrnato odgovoril, da obstaja izjemno velika verjetnost, da jo bodo lahko kmalu obdavčili.

Dobičkonosne rešitve vsakič znova odpirajo vprašanja ali nemara tovrstne novitete doprinašajo tudi nov davek. Virtualne valute pestijo številne kritike visoko spoštovanih in uglednih finančnih mogotcev, ki trdijo, da takšne rešitve nimajo vrednosti na trgu. Regulatorji po vsem svetu se še vedno ukvarjajo z vprašanjem ali gre pri virtualnih valutah za ponzi shemo, neregistrirane vrednostne papirje, surovino, digitalno zlato ali izvedeni finančni instrument, ki tako globoko posega v monetarno in fiskalno politiko ter suverenost posamezne države, da ga je potrebno povsem prepovedati.

Ob zanikanju vrednosti in pomanjkanju jasnosti s kakšnim instrumentom se sploh ukvarjamo, se regulatorji po vsem svetu soočajo z izjemno težavnim primerom. Zaradi zlorab se pogosto zdi, da je potrebno vzpostaviti večjo varnost za vlagatelje in določiti minimalne standarde za izdajatelje žetonov. Zaradi visokih dobičkov se nekaterim zdi, da bi državna blagajna lahko prosperirala z davkom, ki ga aplicira na nove instrumente in dogodke pridobljene z uporabo le-teh. Prav tako se zaradi številnega povpraševanja po odpiranju novih podjetij in lansiranjem novih produktov in storitev na trg zdi, da bi bilo za državo ugodno, če pripravi in izda novo vrsto licenc, dejavnosti in registrov, s katerimi potrdi pristnost in kompatibilnost projektov z zakonskim okvirjem. Ali imamo zakone, ki bi narekovali takšna pravila in omogočali industriji, da nudi takšne rešitve na trgu?

Ob zanikanju vrednosti in pomanjkanju jasnosti s kakšnim instrumentom se sploh ukvarjamo, se regulatorji po vsem svetu soočajo z izjemno težavnim primerom.

Slovenija je v svetovnem vrhu držav kjer je zanimanja za virtualne valute precej. Je tudi ena izmed redkih držav, ki je kljub pomanjkanju resursov zmožna identificirati posameznike med regulatorji in državnimi institucijami, ki vedo o virtualnih valutah veliko več kot zgolj tisto najbolj osnovno pesmico ‘’Alica pošlje Bobu 10 BTC-jev.’’

Finančna uprava še danes nima klicnega centra, ki bi posredoval izključno informacije vezane na virtualne valute, prav tako še danes ni referenta ali referentke, ki bi se posvečal zgolj kripto vprašanjem. Prav tako nimamo državne izobraževalne institucije ali društva, ki bi prejelo državna sredstva z namenom ozaveščanja posameznikov o primerih dobre prakse. Ob vsem tem pa tudi nimamo licenc, ki bi jih država podeljevala kripto projektom po zgledu Estonije, niti zagotovljene možnost odpiranja bančnega računa za kritpo projekte kot to počnejo banke v Švici.

Blockchain tehnologija se je nenazadnje v zgodovino zapisala z najavo Bitcoina, ki je rezultat finančnih kolobocij, propada bančnih institucij in recesij. Virtualne valute so ne le napredek digitalne družbe, temveč tudi odgovor na revščino in krizo v katero so bili pahnjeni mnogi zaradi nesposobnosti držav, da bi preprečile najhujše. Nesposobnost, da bi ustrezno preganjale tiste, ki suvereno razpolagajo z izvedenemi instrumenti, pri tem pa zanemarjajo varstvo, ki bi ga morali ponuditi tistemu najbolj osnovnemu členu verige — posamezniku, ki opravlja transakcije. Ni torej čudno, da se od samega začetka namesto mostov med novim ‘’decentraliziranim’’ svetom in tradicionalnim ‘’centraliziranim’’ svetom razteza prepad. Niti ni presenetljivo, da je težko pričakovati pripravljenost državnikov in institucij pri utiranju poti projektom, ki v svojem bistvu negirajo samo pojavno obliko in temelje države.

In kljub vsemu, se v Sloveniji že od nekdaj gradi mostove in odpira dialog med posameznimi deležniki, ki se zavedajo, da je ravno ta tehnologija lahko tista, ki Evropi in posameznikom nudi konkurenčno prednost na trgu. Dialog in medsebojno informiranje odpirata nove možnosti poslovanja, doprineseta k finančni in digitalni pismenosti ter uresničujeta potencial tehnologije, ki so ga zastavile generacije v 70ih, 80ih letih prejšnjega stoletja.

In kljub vsemu, se v Sloveniji že od nekdaj gradi mostove in odpira dialog med posameznimi deležniki, ki se zavedajo, da je ravno ta tehnologija lahko tista, ki Evropi in posameznikom nudi konkurenčno prednost na trgu.

Višji nivo pripravljenosti na državni ravni dosegamo na različne načine. Dejstvo, da so kripto skupnosti v Sloveniji velike izkazujejo že številke udeležencev na različnih dogodkih in v pogovornih skupinah. Mnogi z iskrico v očeh opazujemo burne debate, ki jih tu in tam sprožijo provokativne objave. Prav tako k spremembam v državnem ustroju doprispeva dejstvo, da posamezniki nismo zgolj številke, temveč z idejami dosegamo prebojne rešitve. Teh rešitev je ne le veliko, temveč dosegajo izjemno visoko število uporabnikov ob tem pa izpopolnjujejo uporabniško izkušnjo in prilagajajo storitve s svetlobno hitrostjo. Od ICO evforije leta 2017, do stabilnih žetonov, državnih virtualnih valut, ‘’yield farming-a’’, za katerega se še danes sprašujem ali je res najbolj primeren prevod ‘’kolobarjenje’’, do IDO-jev, NFT-jev in vseh ostalih vmesnih rešitev.

Morda so regulatorji drami in najbolj odmevnim dogodkom, ki se odvijajo na kripto trgu zmožni slediti s pomočjo informacijskih kanalov in socialnih medijev. Ko pride do podtankosti pa vseeno mislim, da se vsi skupaj zavedamo kako težko je slediti številnim transakcijam, pravnim podlagam za prenos imetja ter mehanizmom s katerimi se sredstva tako ali drugače realizirajo skozi čas. Temu primerno se ne moremo zanesti zgolj na državni aparat, da gradi primerne mehanizme nadzora, temveč jih moramo skupaj z njimi graditi tudi sami preko UX, UI dizajna, pametnih pogodb in protokolov.

Dalje je poenostavitev davčne obravnave ob vsem tem skoraj nujna, a 10% davek in zgoraj navedeni predlogi ne bi smeli v nobenem pogledu onemogočiti in preprečiti nadaljnih pogovorov in izboljšav zakonskih okvirjev. Predlog zakona prav tako ne sme zapreti možnosti, da posameznik uveljavlja drugačno pravno podlago za obdavčitev, v kolikor bi bila slednja pravno ustreznejša in pravičnejša. Ob tem je nujno, da si še naprej prizadevamo za pošteno obravnavo virtualnih valut, vendar se mi zdi, da je sleherna kategorizacija in subsumpcija pod obstoječo kategorijo (bodisi valut, sredstev, vrednostnih papirjev, ipd.) pogosto neprimerna, ker se karakteristike posameznih obstoječih instrumentov skozi virtualne valute prepletajo in pogosto tvorijo povsem nov instrument, ki nudi vse v enem.

Dalje se zdi, da v kolikor mednarodna skupnost Bitcoin pravno prizna kot uradno valuto El Salvador-ja, ob vnovčenju zneskov iz trgovanja z Bitcoinom 10% obdavčitev ne bi bila primerna. Potrebno se je vprašati tudi ali je 25% obdavčitev podvržena padanju skozi čas v primeru dolgoletnega varčevanja oziroma t.i. ‘’hodlanja’’ in ali predlog razrešuje morebitno dvojno obdavčevanje.

Ob tem velja pripomniti, da bo konkretne spremembe in dopolnitve mnogo lažje podati, ko bo predlog zakona dostopen javnosti.

Z zakonom, ki ima vsega skupaj 16 členov ne bo mogoče urediti razmerja moči med tovrstnimi organi, temveč bo mogoče poenostaviti zgolj manjši del trenutnih postopkov poročanja vnovčenih zneskov in skozi čas doseči višji nivo gotovosti, vlaganja, razpolaganja in izplačevanja. Vsi skupaj se moramo nujno izogibati podajanju in širjenju negotovih ‘’zagotovil,’’ da transakcij in zneskov ne bo več potrebno poročati. Namesto tega si moramo skupno prizadevati, da seznanimo čim večje število posameznikov in institucij s primeri dobrega poslovanja in preprečiti zlorabo blockchain tehnologije z namenom pranja denarja in prikrivanja oziroma podpiranja kaznivih dejanj.

Podobno kot so to izpostavili dolgoletni člani blockchain slovenske skupnosti je potrebno tudi na tem mestu poudariti, da četudi država ne zahteva konkretnih podatkov in poročanja posameznih transakcij, to še ne pomeni, da si lahko posamezniki privoščimo neurejene razpršene portfolije brez hranjenja zgodovine pologov, trgovanja in prenosov sredstev. Tako kot se pogosto v blockchain svetu promovira ideja samoregulacije in ustvarjanje internih pravil v sklopu decentraliziranih avtonomnih organizacij, je tudi pri ostalih aktivnostih potrebno promovirati in vzpostavljati visok nivo kripto higiene.

Zaključek

Vsaka informacija o predlogu zakona je več kot dobrodošla in kot predstavnica Blockchain Think Tank-a verjamem, da bi si vsi člani društva in širša skupnost želeli v predogled pridobiti besedilo predlaganega zakona.

Na BTT dogodku o davkih in računovodskih standardih, ki smo ga pripravili lansko leto, je bilo prisotnih več kot 700 ljudi, ki se še danes verjetno sprašujejo kako točno se na njihove zneske aplicirajo smernice in primeri, ki jih je glede obdavčitve podal FURS.

Razlaganje pravil od primera do primera ter možnost retroaktivne obravnave dobičkov ni doprinesla zadostne jasnosti, zdi pa se, da tudi skop predlog zakona odpira številna vprašanja, ki jih bodo posamezniki morali na FURS nasloviti ob pomoči pravnika ali davčnega strokovnjaka. Kot pravi lep slovenski pregovor, se počasi pride daleč. Davčna obravnava vnovčenih zneskov ima pred seboj še dolgo pot na kateri se bo kripto svet verjetno še vsaj trikrat docela obrnil na glavo.

Temu primerno se zdi predlog korak v pravo smer, četudi ne bo vselej doprinesel pravilne rešitve.

Predsednica društva Blockchain Think Tank Slovenija, Anja Blaj

V kolikor imate mnenje izoblikovano tudi vi, pišite na anja@blockchainthinktank.si ali neposredno v BTT telegram skupino. BTT društvo si bo skupaj z Bitcoin društvom Slovenije in Blockchain Alliacne Europe prizadevalo za pripravo in izvedbo dogodka, na katerem bomo kot ponavadi gostili tiste najpomembnejše deležnike, ki lahko pripomorejo k razjasnitvi in oblikovanju primernega predloga.

Dostopna je tudi anketa, prek katere zbiramo informacije iz skupnosti, da lahko v pogovorih z državnimi institucijami in pripravljalci predloga podamo argumentirano stališče.

--

--

--

Blockchain Think Tank Slovenija je neprofitno društvo, odprto vsem deležnikom, ki jih zanima blockchain tehnologija. Think Tank deluje kot enotna točka za zbiranje idej s strani relevantnih predstavnikov na strani regulatorjev in predstavnikov gospodarstva.

Get the Medium app

A button that says 'Download on the App Store', and if clicked it will lead you to the iOS App store
A button that says 'Get it on, Google Play', and if clicked it will lead you to the Google Play store
Blockchain Think Tank Slovenia

Blockchain Think Tank Slovenia

More from Medium

Introducing solFANS and CryptoWalls

StrayPunk Follow Rear-. On opensea

🚀We’re excited to announce that @AmaraFinance Amara is integrating @chainlink Chainlink Price…

RIVERBOAT NFTs — THE NEXT BIG THING IN THE METAVERSE