Rise 2018: od umetne inteligence do blockchaina

Rise je hongkonško zbirališče tehnoloških poslovnih idej od zagonskih podjetij. Evropska ustreznica je Web Summit in ameriška Collision. Najbolj pogosti področji sta bili umetna inteligenca in fintech, zvečine v navezi z blockchainom.

Največje število nebotičnikov. Najbolj drag kvadratni meter zemlje. Najvišja gostota rolls royjcev. Vse to je Hong Kong, svojčas britanska kolonija, poimenovana po dišečem pristanišču, nato prvi od štirih azijskih tigrov, dandanes pa eno najbogatejših mest na svetu. V tem središču vzhoda se med drugim vsako leto odvije Rise, najpomembnejša tehnološka konferenca v Aziji. Letošnji dogodek je med 10. in 12. julijem na hongkonško razstavišče privabil dobrih 15 tisoč poslovnih obiskovalcev s celega sveta.

Hong Kong, imenovan tudi Biser orienta, je največji nasad stolpnic. Višjih od 150 metrov je kar 317 stavb, kar je znatno več od New Yorka (257) in Dubaja (177). Bogatiji in blišču primerno vsak večer uprizorijo svetlobno in glasbeno simfonijo, največji lightshow na svetu. Tak je pogled z Avenije zvezd, kjer je znameniti kip častnega meščana Brucea Leeja.

Znanje in ideje, ne laserji in dekolteji

Rise ni sejem v slogu vegaškega Cesa ali berlinske Ife, kjer se med črno in belo tehniko drenjajo množice navadnežev. Videz v resnici razočara, saj namesto razkošnih paviljonov, polnih hardvera in pomanjkljivo oblečenih hostes obiskovalca pričakajo neugledne stojnice in nepoznani logotipi. Tu pač ni velikanov industrije in končnih izdelkov v slogu visokorazločnih televizorjev, domačinskih robotov, samovoznih avtov in pametnih dronov. Prireditev je drugačne narave, saj se predstavljajo zvečine softverske rešitve za poslovni segment (business to business) in zagonska podjetja, ki iščejo investitorje. Namen torej sličen evropskemu Web Summitu: mreženje poslovnežev, odkrivanje potenciala in predočanje zamisli.

Tajski startupi, kitajska transportna družba, indonezijska banka, singapurski igričarski servis, indijska programerska hiša, srbski ICO, avstralski letalski prevoznik, slovenski blockchain razvijalec … Bera je široka, vendar Rise ni smenj. 15.000 obiskovalcev, ki je za vstopnico odštelo tisoč evrov, je prišlo tja z razlogom, ne prodajati zijal.

Svoje mesto v hali je našlo več kot sto firmic z vseh koncev sveta, kajpakda s poudarkom na Daljnem vzhodu. Kljub nebleščavi fasadi in korporativni vsebini uporabniških zanimivosti vseeno ni manjkalo. Par podjetij je denimo pokazalo iskanje rodoslovnih korenin in ugotavljanje telesnega stanja z odvzemom vzorca sline. Indijski startup je predočil AR-rešitev za avtomobilske salone in nepremičninske agencije. V navidezno resničnost nas je s startrekovsko simulacijo vesoljske plovila Bridge Commander popeljal IBM, saj je njihov servis zaslužen za prepoznavo govora. Iz Koreje so prinesli namiznega robotka, ki bo še eden v vrsti domačih pogovarjalnih pomočnikov. Singapurska firma je demonstrirala servis za pretočno igranje PC-iger na mobilniku GameCloud …

Platforma Visionaries v avtomobilske salone ter nepremičninske agencije uvaja obogateno in navidezno resničnost. Interaktivno 360-stopinjsko oziranje po notranjosti stanovanj in vozil je dovolj samoumevno, resnično pa navduši mobilniško ali očalarsko AR-gledanje avtomobilov. Kupec vidi njihov presek, serviser pa vse sestavne elemente in navodila za razdrtje.

Obče privlačnih je bilo prav tako mnogo izmed več ducat konferenc z jako različnimi tematikami. Izvedeli smo o revolucionarnem kitajskem električnem in povezanem avtu Byton, s katerim kanijo globalno konkurirati Tesli. Lastnika fukfehtarske aplikacije Tinder in stenčasa smešnic 9Gag sta povedala lastni zgodbi o uspehu. Deimlerjev karizmatični direktor Dieter Zetsche se je pohvalil, da je trokraka zvezda dobila ekskluzivno pravico za testiranje avtonomnosti po pekinških cestah. O digitalizaciji podjetja in izdelka je spregovoril predstavnik Lega, dopisnica NY Timesa se je razgovorila o lažnih novicah, največje navdušenje pa je požela ameriška novinarka Kara Wisher z govorom o potrebni tehnološki regulaciji. Ženska je okarala politike, češ, da so ostali v devetdesetih, zaradi česar svet vodijo korporacije, ki imajo več denarja in informacij od večine držav. Facebook je zelo odprto označila za gromozansko mašino za sesanje in prodajo osebnih podatkov.

Mercedes žal ni pripeljal kakšnega konceptualnega štirikolesnika. Njihov glavar Dieter Zetsche se je zgolj splošno razgovoril o samodejni vožnji. Po njegovem bomo v določenih mestih avtonomno peljani v komercialnih vozilih že čez tri leta. Obenem je prvikrat omenil tudi leteče avtomobile. Mar Mercedes kot prvi proizvajalec avtomobilov razmišlja tudi v to smer?

Tole je DeskBot seulskega podjetja Rocky Robots. Poleg veščin, ki jih poznamo iz pomočniškhi zvočnikov tipa Amazon Echo in Google Home (notifikacije, koledar, predvajanje glasbe …), naj bi bil onegaj naraven sogovornik, ki bo ogovarjal in spraševal sam od sebe. Tako bo resnično spoznal lastnika, pri tem pa potom drugih naprav spodbujal telesno aktivnost

Bistra koda in verige blokov

Ne oziraje na širino videnega in slišanega, kamor sodijo še geodetski letalniki, priljubljene kitajska video družabna omrežja, logistični sistemi in številne aplikacije lokalnega značaja, sta bila prevladujoča trenda dva: umetna inteligenca in blockchain. Kratica AI vkup s povezanim izrazoslovjem, kot sta globoko učenje in masovni podatki, je bila vseprisotna. IBM je prodajal možgane servisa Watson, vse bolj umetnopametna bosta oglaševanje in kupovanje, algoritmi znajo iz fotografije razbitega avta oceniti škodo tisočkrat hitreje kot človek, uveljavljeni osebni pomočniki Siri, Google Assistant in Alexa dobivajo čedalje več tekmecev, kamere prepoznavajo obrazne izraze in občutke, dikcija postaja vse bolj človeška … Bistveno pri tem je, da ne gre za spočetka sprogramirane veščine, marveč za samoučenje na podlagi analize novih in novih podatkov.

Ben Goertzel je ponosno predstavil androidko Sofijo, najbolj poznan izdelek njegove organizacije SingularityNET, ki povezuje umetno inteligenco z blockchainom. Robot, ki ga je sicer sestavila hongkonška firma Hanson Robotics, cilja na službo receptorke, učiteljice ali medicinske sestre. Poleg naravnega pogovarjanja je njena odlika branje in oponašanje izrazov.

Hitro razvijajoče področje pametnih strojev seveda vzbuja skrb, kar je bila osrednja tema nagovora Microsoftovega predsednika Brada Smitha. Kdo ima pravico ustvarjati AI? Bi morali programerji kakor zdravniki priseči za dobrobit človeštva? Regulacija bo vsekakor potrebna. V ta namen delujeta konzorcija Open AI in SingularityNET, ki si prizadevata za demokratizacijo tehnologije. Umetna inteligenca in mašinsko znanje ne smeta biti privatizirana, marveč javni dobrini, dostopni tako uporabnikom kot razvijalcem. Tukaj pride do veljave blockchain, decentraliziran in transparenten zapisnik. Baza naučenega bi bila s to tehnologijo vidna vsakomur, vpisi vanjo pa verodostojni. Morda obstoječe verige blokov za kaj takega še niso primerne, vendar se bo to sčasoma to spremenilo.

Svet se mora pripraviti na AI-bodočnost. Moramo namreč postaviti zakone in smernice, kar je eden največjih izzivov človeštva, meni Microsoftovec Brad Smith. Vprašanje pa je, kako bomo ustvarili nekakšno globalno, multikulturno etiko strojnega obnašanja. Vemo, da se razmišljanja na različnih koncih sveta razlikujejo, kar je ponazoril s slikama Sokrata in Konfucija.

Slovenci izobražujemo in servisiramo

Projektov na blockchainu je bilo na konferenci brezštevno. Dasi se je kazalo mnogo kripto menjalnic in priljudnih kripto plačevalnih sistemov, področje fintech še zdaleč ni bilo edino, ki temelji na novi tehnologiji. Javni register dobiva čedalje več primerov rabe. Tu so bili sistemi za vodenje osebnih dokumentov … Srbi so predstavili ReviewNetwork, ki tokenizira spletne opise izdelkov in storitev, s čimer poskuša nasloviti problem lažnih komentarjev … projekt Aggregion uvaja verižnobločni standard za intelektualno lastnino, ki bo olajšal distribucijo filmov, knjig in softvera do končnega uporabnika … zgledu kriptomačk sledi decentralizirana aplikacija CryptoCarz, ki bo omogočala trajno hrambo virtualnih avtomobilov in njhovo rabo v igrah …

CryptoCarz je platforma digitalnih lastniških avtomobilov. Uporabniki jih bodo kmalu lahko kupili, jih edinstveno predelali in si jih docela lastili. Mogli jih bodo ogledati v navidezni resničnosti in se z njimi večigralsko zapoditi po dirkališčih. Modeli ne bodo licenčni, marveč izmišljeni, navdahnjeni po dvajsetih največjih kriptovalutah.

Konference se je udeležilo nekaj velikih imen kripto področja. Najbolj znan je bil zagotovo Joseph Lubin soavtor Ethereuma. Vkup s sogovorniki se je strinjal, da smo še v zgodnji fazi kriptovalut, da blockchaini še niso dovolj skalabilni in da se bo novo poglavje pričelo, ko bodo na področje vstopila finančne institucije. Zaenkrat je namreč 98% fizičnih vlagateljev. Kako bo videti kripto krajina čez 5 let, pa ostaja vprašanje za milijardo dolarjev.

Trendu primerno so bila na konferenci tudi podjetja, ki programirajo rešitve na blockchainu in pomagajo pri nabiranju sredstev z začetno izdajo kovancev. Eno takih — in bržda edino s celovito razvojno, svetovalno in marketinško ponudbo — je bila tudi naveza hongkonške agencije Amotion Labs in slovenske skupine #BlockchainIT. Štirje predstavniki slednjega so naredili na obiskovalce dober vtis in izobrazili prenekaterega iskalca tovrstnih rešitev. Udeležili smo se takisto okrogle mize, kjer smo jasno poudarili, da je blockchain mnogo več od tehnologije. Je ideja in družbeno gibanje, ki bo le še pridobivalo na veljavi. Kot pri vsaki novosti bo trajalo nekaj let, da se prekali in pride v občo korist, toda doslejšnji centri moči se bodo morali pripraviti na novi vek. Strinjamo se z mislijo Josepha Lubina, soavtorja Ethereuma, da nas bo “blockchain v oziru zasebnosti obvaroval pred distopijo”.

Oblačno računanje, ki ga vršijo tonamenske farme strežnikov že poznamo. Rusko podjetje Sonm pa uvaja fog computing, servis za najem računske moči od kogarkoli. Kdor ima brezdelno računalo, strežnik in v prihodnosti celo konzolo, lahko železninske kapacitete po zgledu Airbnbja ponudi v skupno mrežo iskalcem. Ti bodo za renderiranje risanke ali predvidevanje vremena plačali man kot pri centraliziranih ponudnikihj, lastnik pa bo nagrajen s tokeni. Storitev je seveda podložena z blockchainom.

Slovenska znamka #BlockchainIT se je predstavljala skozi lokalnega partnerja Amotion Labs. Kljub veččlanski zasedbi smo komaj dohajali močno zanimanje za blockchain storitve. Interes so kazale tako finančne ustanove, kot tudi start-upi, ki bi radi pridobili sredstva skozi program ICO.