Spogledovanje videoiger s kriptom
Blockchain je močna beseda IT-področja, ki more zvišati vrednost slehernemu projektu. Val kriptomanije poskušajo zajahati tudi videoigre, toda zvečine so to bolj limanice za kriptonavdušence. Najbolj omenjani primer je decentraliziran skupek kode CryptoKitties. Tisto razmnoževanje narisanih mačk s svojo statično obliko nima čisto nikakršnega privlaka, in zanikrne zadeve ne bi v obliki navadne mobilniške aplikacije nihče niti povohal. A ker so mucke zapisane v blockchain, so ljudje v brezvezne kosmatulje vlagali stotine, celo tisoče dolarjev v etru in spravili Ethereumovo mrežo na kolena. Sličnih ‘decentraliziranih programčkov’, v katerih je moč nesmiselno zbirati karte / države / pande, je še nebroj, vendar to igre v pravem pomenu besede pač niso. Obstajajo potemtakem resnični in posrečeni špili, računalniški ali mobilniški, ki domiselno uporabljajo visokoletečo tehnologijo veriženja blokov?
Od igrorudarjenja do dirkanja po grafikonih
Glede na brezmejno igrarsko krajino, ki jo omogočajo servisi za digitalno distribucijo, je izdelkov, ki omenjajo blockchain in kripto, nemalo. A dobršen del njih v resnici zgolj izkorišča uporabnikov hardver za rudarjenje kakšne obskurne valute oziroma v zameno za par satošijev terja buljenje reklam. S tem, da so se nekateri tovrstni programčki izkazali za čisto goljufijo, saj niso potrpežljivim igralcem izplačali niti mikrokovanca. Slične sorte bo tudi prihajajoči AllMine, jewelquestovsko postavljanje simbolov v vrsto. Igra sicer skozi urejanje pravljičnega mesta z zmajčki in samorogi obljublja kar nekaj zabavnega udejstvovanja, toda ob tem bo v ozadju ves čas rudarila ‘jewelze’, hišno kriptovaluto. Te bo moč prodati, a večinski delež bo obdržal razvijalec.
Nekaj je naslovov, ki omogočajo mikrotransakcije prek kriptodenarnice. To se je avtorjem izkazalo za dobičkanosno, saj uporabniki, ki so do bitcoinov in etrov prišli na lahek način, prej in raje plačajo s kriptom kot s pravim denarjem. Pa še brez posrednikov je transakcija. Takim je že pet let nazaj stregel domišljijski masovni kazino Dragon’s Tale. Igralec je lahko preizkušal prste in srečo v gojenju buč, ciljanju vaz, dirki hroščev ter še ducatu drugih miniiger, pri čemer je stavil z mikroBTCji. Milijoninke bitcoina so valuta tudi v BitQuestu, fanovskem odvrtku Minecrafta, kjer zidarji in pustolovci na tak način plačujejo za zemljo, surovine in opremo. So pa to bolj osamljeni poskusi, kajti uveljavljeni založniki tega zaradi nereguliranosti in nestanovitnega področja zaenkrat (še) ne gredo.
Preračunljivi in kreativni programerji iščejo različne načine, kako pritegniti kriptopozornost. Crypto Rider je na primer betežno mobilniško dirkanje po klančinah — grafov kriptovalut! Akcijsko igranje domišljijskih vlog Imperatum pa bogastvo najdene opreme in zaguljenost sovražnikov povezuje z rastjo oziroma padanjem bitcoinove vrednosti. Bitcoin je bil glavni promocijski element tudi pri miselnici Montecrypto. Par ustvarjalcev je vkup vrglo niz povprečno domiselnih in skrajno zaguljenih prostorskih ugank, katerih rešitev je dala naslov denarnice z enim cekinom. Po dveh mesecih je bil zaklad odkrit, razvijalci pa so v tem času prodali več kot 100.000 izvodov 2-evrske igre. Zagotovo bo zgledu sledil še kdo.
V blockchain zapisano
V neposredni povezavi z blockchainom padeta v oko dva projekta. Garažni Huntercoin, ki nišno živi že četrto leto, je navidez beden, toda gre za največji verižnobločni špil. Igralci v prostranem svetu tekmujejo v nabiranju cekinov, s čimer skrbijo za ekosistem kovanca. Vse skupaj je resda nedodelan eksperiment, a dokaže, da se je moč na blockchainu igrati s čim več kot le sličicami muckov. Druga igra je Spells of Genesis, ki sicer teče na privatnem strežniku, a uporablja blockchain za hrambo kart. Zadeva je namreč zbiralniško-bojevalna kvartopirščina nalik Hearthstonu. Kakšne posebne koristi od tehnologije zaenkrat ni, a švicarski avtorji, ki so idejo podložili še z lastnim kovancem bitcrystal, planirajo rabo kart v različnih igrah.
Blockchain se največkrat omenja v smislu v skalo vklesanega lastništva digitalne imovine. Ta je dandanes namreč čedalje bolj pomembna, naj si gre za like, najdeno redko opremo, edinstveno vesoljsko ladjico ali do kraja nafriziran dirkalnik. Nekaterim bi se zdelo posrečeno, da se kupljen, prigaran ali drugače pridobljen inventar hrani neodvisno od založnika. To bi vodilo k prostemu trgovanju z virtualno robo in nje prenašanju med špili. Nekaj zamisli je ravno tako okoli enotne kriptovalute za različne igre. Tak je Project Tap, ki obljublja menjavo priigranih novcev v evre oziroma prehajanje premoženja iz ene igre v drugo. Slovenski kriptoznalec in igrarski navdušenec Simon Karakaš razmišlja še širše: “V blockchainu bi bilo lahko zapisano tudi lastništvo nad igro. To bi omogočilo medsebojno prodajanje digitalnih inačic, kar sedaj ni možno.”
Vprašanje pa je, ali se velika imena posla s tako filozofijo strinjajo. Pri uveljavljenih servisih — igrah ali platformah — ni nikakršne tehnične ovire, da bi igralci lahko preprodajali elemente, pa vendar to ni na voljo. Blizzard denimo ne omogoča menjave zlata in artefaktov za zaresen denar, na Steamu in drugih tržnicah se ne da odprodati že preigranih naslovov … Eve Online je eden redkih večjih primerov možnega medsebojnega trgovanja. Eden od razlogov, da to ni stalna praksa, je bržda hoten nadzor nad svetom, drugi pa, da bi prosti virtualen trg znal kvarno vplivati na ekonomijo, tisto v igri in izven. Težko bi bilo najti ravnotežje, igranje bi se za marsikoga izrodilo v (suženjsko) službo in lootboxe bi vzela pod drobnogled agencija za srečelov. No, resnici na ljubo, tak poskus z blockchainom že obstaja. Prek servisa Dmarket je moč spraviti v promet ali nabaviti opremo za Counter-Strike in Doto.
Neslutene možnosti
Ali se bo res našel kovanec, ki bo povezal več igernih svetov v eno gospodarstvo, je težko napovedati. Blizzard in Valve sta pred časom o tem že razmišljala, resda o interni valuti, ne kriptu, toda zaresnega poskusa še ni bilo. Mogoče bo prišel s strani Ubisofta, ki se je pred časom pridušal, da išče karseda napredno izrabo nove tehnologije. Če verjamemo v kriptovalute, verjamemo tudi v takšno ali drugačno vključitev novega sredstva vrednosti v igre. Že zavoljo magične besede blockchain, ki v očeh mnogih pomeni upor zoper centre moči in s tem večjo privabljivost. Hramba digitalnih dosežkov in inventarja v javnem registru se zdi docela smiselna, kot tudi plačevanje za DLC in mikrotransakcije z bitcoini. Ideje pa bodo šle tudi onkraj samega beleženja lastništva in mešetarjenja.
Zanimiv eksperiment je Poketoshi, predelava Pokemonov, ki jih je moč igrati prek bitcoinovega protokola Lightning Network. Ta pohitri in poceni transakcije, zato vsaka komanda v tej potezni igri stane le 10 satošijev oziroma 0,06 centa. Projektič ni resna zadeva, marveč zgolj domiselna demonstracija tehnologije, ampak vseeno. Morebitna uporaba blockchaina bi bil recimo tudi celoten igrin svet v javnem registru. Tako bi špil kakor bitcoin živel z odločanjem skupnosti. Ne bi bilo torej osrednjega razvijalca z božjimi močmi, marveč bi gmajna demokratično usmerjala potek, ekosistem pa bi podpirala lastna kriptovaluta. Take dežele bomo gotovo videli in še kaj več, saj domiselnost ustvarjalcev ne pozna meja.
