Spremembe uporabniških navad kot gonilo razvoja partnerskih ekosistemov
Spremembe uporabniških navad silijo proizvajalce produktov in ponudike storitev k nenehnemu inoviranju ter optimalni izrabi novih tehnologij. Dostopna internetna povezljivost na najvišji ravni, postopoma in vztrajno spremembe še dodatno pospešuje. Podjetja znotraj različnih panog posledično čutijo naraščujoče pritiske in negotovost glede prihodnosti. Med drugim so primorana razviti nov način sodelovanja, da ne izgubijo svojih strank.
Primer: Avtomobilska industrija in transport
V evropi je trenutno zelo na udaru avtomobilska industrija, v kateri dela več kot 10 milijonov evropejcev. Proizvajalci avtomobilov se zelo dobro zavedajo, kako obsežni koraki jih v prihodnosti čakajo, v kolikor želijo obdržati vodilne položaje na trgu. Zapleten in gost promet danes večini urbanih prebivalcev vožnjo spreminja v breme. Iskanje parkirnega prostora v mestnih središčih in obiski servisov, lastništva nad avtomobilom ne naredita nič bolj privlačnega. Zaradi porasta okoljske ozaveščenosti in sprememb vrednot, avtomobil tudi ni več isti statusni simbol, kot je bil včasih. Z razvojem dostave dobrin na dom, e-učenja, e-zdravja in e-uprave, se bo zmanjšal osebni promet, vendar povečal promet zaradi dostavnih služb. Dejstvo pa je, da bomo še vedno želeli ostati fleksibilni in enostavno potovati od točke A do točke B, kadarkoli in kjerkoli si bomo to zamislili.
Razvoj transporta nam bo omogočal enostavno premikanje brez potrebe po lastništvu avtomobila. Govorimo lahko o ogromnem potencialu za korenite spremembe uporabniških navad in rasti modela MaaS (ang. Mobility as a service).
Potreba po “end-to-end” storitvah
Večina potnikov se želi le enostavno in udobno premikati. Vendar sploh v primeru mednarodnega potovanja, so primorani pogosto uporabiti več prevoznih sredstev. Taksi od doma do letališča, letalo, vlak od letališča do mesta in zopet taksi od železniške postaje do hotela. V primeru storitve od začetka do konca, potniku ne bi bilo potrebno vsakič posebej kupovati vozovnice in razmišljati kako bo najceneje in najhitreje opravil del poti, tako da ne bo zamudil naslednje faze. Potnik bi preko vnosa destinacije in časa potovanja v aplikacijo, od ponudnika dobil celovito hibridno storitev, ki bi vključevala fizične produkte in paleto digitalnih storitev integriranih s plačilnimi sistemi. Ta željen nivo storitev za uporabnika pa predstavlja visok nivo kompleksnosti za posamezna podjetja.
Podjetja čedalje bolj opažajo, da celotne “end-to-end” storitve težko zagotovijo sama. Zato se povezujejo v partnerske ekosisteme, preko katerih lahko končnim strankam skupaj zagotovijo boljši produkt ali storitev.
Produkti in storitve podjetjij, ki se ukvarjajo z mobilnostjo in ki se povezujejo v ekosisteme, čedalje bolj temeljijo na uporabi naprednih tehnologij. Le te so ponavadi velik faktor pri oblikovanju ekosistemov, ki bolj učinkovito izpolnjujejo pričakovanja strank. Če so bila včasih določena podjetja znotraj ekosistemov med seboj konkurenca, pa so danes lahko partnerji.
Skupaj podjetja, povezana v enoten ekosistem, proti stranki nastopijo kot eden ponudnik, saj danes ni nič bolj pomembno kot ugoditi stranki in slediti spremenjenim uporabniškim navadam hitreje kot konkurenca (oziroma kot konkurenčni ekosistemi).
