Halo, halo? Poklican v življenje

Slej ko prej se človek začne spraševati, kakšen smisel ima življenje, kam vodi, kje ga lahko uresniči, komu ga posvetiti. Bog je vsakemu človeku dal njemu lasten poklic ter potrebne darove, da bi ga uresničil in bil v njem srečen.

Naša prva poklicanost je poklicanost v življenje.

Poklicanost v življenje je zastonjski Božji dar, v katerem naj bi odkrili in izpolnili Božjo voljo ter tako naredili, kakor pravi bl. mati Terezija iz Kalkute, »nekaj lepega za Boga« in človeka.

Poklicanost je vedno oseben klic Boga posameznemu človeku.

Bog te kliče za neki poklic ali stan. Zato v vsakdanjem življenju rečemo: Ta ima poklic za vzgojitelja, ta za zdravnika, za duhovnika, misjonarja, redovnico, zakonca, mater, očeta …

Sveti Ignacij Lojolski je zapisal:

»Človek je ustvarjen, da slavi in časti Boga, našega Gospoda, in mu služi ter tako reši svojo dušo. Drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, naj človek stvari uporablja toliko, kolikor mu pomagajo k njegovemu cilju, in jih toliko opušča, kolikor ga pri tem ovirajo. Zato je nujno, /…/, da želimo in izbiramo samo, kar nas bolj vodi k cilju, za katerega smo ustvarjeni« (Duhovne vaje, Načelo in temelj).

(Povzeto po Kaj je poklicanost?: http://samuel.rkc.si/?page_id=111)