Kaj pa samozadovoljevanje?

Samozadovoljevanje na prvi pogled ne izgleda napačno. Je baje dobro za zdravje, z njim raziskuješ svojo spolnost. Poleg tega nikogar ne varaš, sprostiš spolno željo, ki se je nabrala v tebi.

Le kaj bi bilo slabega pri samozadovoljevanju?
Se kdaj iskreno pogovarjamo tudi o tem vprašanju?

Da lahko odgovorimo na to vprašanje se moramo najprej vprašati, kakšna je spolnost? (samozadovoljevanje spada med spolna dejanja,…).

Spolnost je bila ustvarjena od Boga. Ustvarjena za podarjanje ljubezni med moškim in žensko. Je najboljši način izkazovanja ljubezni med zakoncema, ki si s tem govorita: vsega se ti podarim, vse kar sem in kar imam. Poleg tega spolnost po Božjem načrtu vključuje tudi rodovitnost žene in moža: možnost za spočetje otroka.

Pri samozadovoljevanju se središče spolnih dejanj iz »midva« prenese v »jaz«.

Jaz se moram potešiti, rabim to in rabim ono,… Z drugimi besedami, namesto da bi se vadil v podarjanju ljubezni se vadiš v sebičnosti. Če hoče človek v zakonu podariti samega sebe, mora znati brzdati svoje želje in upoštevati tudi želje drugega. Masturbacija nas uči obratno: moram dobit, ko mi zapaše. Pri poročenih obstaja nevarnost, da si zakonec, ki masturbira logiko samozadovoljevanja (jaz sem pomemben) prenese v odnos in v spolnost s sozakoncem.

V samozadovoljevanju tudi ni nobene rodovitnosti, nobene odgovornosti za prihajajočega otroka ali sočloveka, ki ga nekdo poskuša ljubiti.

Namesto, da bi dajal, je človek, ki se uri z masturbiranjem navajen jemati. Kar pa je nasprotje ljubezni!
Ali znam res iskreno ljubiti drugega?

Ne govorimo, da je vsak, ki je kdajkoli to delal egoist nesposoben ljubezni. To ni res. Kar hočem sporočiti je le, da je samozadovoljevanje nevarno za ljubezen. Nevarno za človeka. In če želimo resnično ljubitije dobro, da se proti temu dejanju borimo. Za pravo ljubezen je potrebno seveda še veliko, veliko drugega, a to je tudi ena izmed stvari.


Samozadovoljevanje je navadno povezano tudi s pretiranim spolnim fantaziranjem. Ustvarjamo si nerealne predstave o ljubezni in spolnosti. In s fantaziranjem v svoji glavi izkoriščamo druge za lastno zadovoljitev.

Fantazije lahko zameglijo naše odnose s soljudmi. Namesto, da bi gledali na soljudi z vidika KDO je pred mano, se nam pred očmi postavlja vidik KAJ bom dobil od njega/nje. To ovira dobre odnose in globoka prijateljstva.

Samozadovoljevanje le na kratki rok zmanjša poželenje v človeku. Na dolgi rok ga povečuje poželenje in potrebo, zahteva vedno več in človeka naredi v odvisnika. Človek se ne zmore več obvladati, postane suženj svojih vzgibov.

Če se nekdo ne more samoobvladovati, se ne more zares podariti drugemu. Če človek ne zmore obvladati svoje navade poželenja, kako bo iskreno ljubil svoje dekle, fanta, sozakonca?

Ljubezen je podarjanje samega sebe, vendar ne moreš dati tega, česar nimaš.

Ker je samozadovoljevanje odvisnost, se je je težko odvaditi.

Vendar v tem boju ne rabimo biti sami, Bog in soljudje nam lahko pomagajo! Tudi samozadovoljevanja se lahko rešimo z resnično odločitvijo s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo - posebej nam tu pripomoreta molitev in post. Obstaja več načinov, kako si lahko pomagamo, nekatere lahko najdemo tudi na tej povezavi.

Za dodatne informacije je na voljo tudi naslednja povezava, ki govori o isti tematiki iz strani chastity project.