Katera sta dva življenjska stanova?

Si Božji otrok?

Torej si poklican/a na eno od treh poti, ki imajo isti cilj: popolno srečo v Bogu in to za večno. Bog, ki si te je želel in te oblikoval kot unikat, te kliče

ali v poročeno življenje

ali v posvečeno življenje.

Naš Bog je Bog lepote in pestrosti, naš Bog je Bog dinamike in odtenkov, zato omogoča vsakemu, da zaživi svojo enkratnost na izviren in ustvarjalen način. Gospod ve, katera od treh poti ustreza tvoji unikatnosti. On ve, katera pot je zate pot k neizrekljivi sreči.

Zato te kliče k njej po Božji besedi, po ljudeh, po dogodkih in zgodovini, po drobnih in neslišnih vzgibih Duha v tebi, po močnih spoznanjih in gotovosti, po skrivnostnih nitkah svoje brezmejne ljubezni.

Pot poročenosti je pot združitve z ljubljeno osebo. Ta pot zavezanosti drugemu je kraj rojevanja novega življenja in prostor pričevanja vsemu človeštvu o čudoviti Božji navzočnosti v svetu.

Pot posvečenosti je pot podaritve Bogu. Ta pot ima dve obliki: duhovnik je po zakramentu mašniškega posvečenja poslan v služenje Cerkvi. Posvečeni redovnik/ca se po zaobljubah čistosti, uboštva in pokorščine podari Bogu v določeni redovni skupnosti in je poslan, da pričuje o Bogu, nekateri pa posvečenost Bogu živijo v svetnih institutih sredi sveta. Pod pot posvečenosti spada tudi pot posvečene samskosti. Ta pot je malo drugačna od poti posvečenosti v tem, da se človek ne zaveže redovniškemu redu ali Cerkvi preko mašniškega posvečenja ali redovnih zaobljub. Kot laik (neposvečena oseba) se odločiš, da boš ostal samski zato, da boš lahko na ta način, nevezan, kar najbolje služil Bogu in bližnjemu.