Odnos in temelj

Na tem mestu želim pisati o odnosu fant — punca in nekaj bi se lahko nanašalo tudi na odnos mož — žena. To naj bi bil eden izmed bolj tesnih odnosov, odnosov v katerem res rastemo …vsaj fino bi bilo tako.

Gremo na začetek. Recimo, da še nimamo svojega izbranega partnerja in smo samski. Ko smo sami si naredimo neko sliko idealnega partnerja, ki ga želimo imeti. Nekateri avtorji, ki pišejo o tem področju nam svetujejo, da si naredimo seznam stvari, ki si jih želimo, da jih partner ima. Tu pišemo predvsem skupne interese, hobije, vrednote itd. Recimo, da spoznamo nekoga in nam začenja biti všeč… Hitro pogledamo, če lahko kako kljukico na našem seznamu obkljukamo. Ta način mene ni nikoli pritegnil in me spominja na način, ko kupujem kolo. Kjer si dejansko naredim seznam:

  • vsaj pod 15 kg
  • zračne sprednje vzmetene vilice
  • 27 prestav
  • Hidravlične disk zavora
  • Sedež, ki paše ravnoprav na našo rit…

Pri nakupu kolesa je to precej smiselno saj si tako res naredimo sliko kaj iščemo in če dobimo ravno tako kolo potem res ne bomo razočarani. Pri odnosih pa žal ali na srečo vsaj iz mojih izkušenj še zdaleč ni tako. Človek je mnogo več saj je telesno, duševno in duhovno bitje. Vsak človek ima edinstveno in svojevrstno življenje in vsak človek ma svojo življenjsko zgodbo, ki jo je že prehodil do danes. In tega se nikakor ne da napisati z enostavnim seznamom.

Ok pa pojdimo en korak naprej. Zamislimo si, da smo sedaj v odnosu fant — punca (s kljukicami na seznamu ali brez kljukic in seznama ;) ). Da smo stopili globlje v odnos skoraj vedno ni kriv tisti seznam s kljukici ampak nekaj kar presega naš razumski svet. Največkrat to nezavedno naredi naš čustveni svet, ki pa se je razvil tekom našega odraščanja in na njega direktno nimamo vpliva.

Tukaj pa se lahko skriva veliko pasti saj se tako lahko nezavedno z nekom prehitro zbližamo samo zato, ker je doživel iste rane v otroštvu in tako začutimo, da nas nekdo končno razume, ko mu pripovedujemo kakšna krivica se nam je zgodila. Iz takega odnosa imamo na začetku zelo veliko, kasneje pa lahko ostanem prazni, če skupaj ne zmoremo iti preko teh ran. Treba je biti pozoren zakaj nam je nekdo res tako blizu.

Pa pojdimo en korak naprej. Kako potem res živeti ta novi odnos osnovan na pravih temeljih? Če želimo, da bomo res povezani in bo globok se moramo pogovarjati predvsem o notranjem svetu. O svojih občutkih. Biti pri tem res iskren samim s seboj in z osebo v odnosu. Primer: S punco grem na izlet v hribe in bilo je res super vreme. Čutim, da med nama nekaj ni vredu, vendar zatrem to v sebi, saj če dam na plano objektivna dejstva je bil dan res idealen. Bolje pa bi bilo, da ji vseeno povem, da nekaj ni vredu čeprav v tem trenutku ne vem kaj točno to je. Velikokrat se preko pogovora o notranjem svetu odkrije za kaj gre in se lahko stvar uspešno razreši že v začetni fazi.

Torej najbolj pomembno je biti TI in biti res pristen.

Predlog za tiste, ki ste v globljem odnosu. Ko greste na kakšen izlet ali dogodek si po tem, ko je to mino na samem povejta kako sta se počutila tekom dogajanja. Vsak naj pove trenutke, ko je začutil nekaj več in nekako ni mogel z razumskim delom doumeti kaj se dogaja. Trenutek za trenutkom in naj steče debata. Tu spada tudi pohvale, ki jih tekom dogajanja nisi mogli izreči. V mislih pa imejmo pravilo, da če razmišljam, če bi nekaj povedal ali ne je tisto nekaj pomembnega in moram povedati, če hočeva res graditi na odnosu. Notranji svet. Pristnost.

To spraviti v prakso, če skozi življenje tega nismo nikoli počeli ni enostavno in od nas zahteva veliko. Je pa vsekakor vredno in nujno potrebno, če želimo res biti in ostati povezani.

Predlog št 2.

Če nama ne uspe najti čas tekom vsakega dogodka pa si vzemiva čas na koncu dneva. Ignacij Lojolski predlaga Eksamen kjer se umiriš in se pogovoriš v miru z Bogom. Moj predlog pa je, da naredita Eksamen skupaj z Bogom, saj pri poroki postaneta eno in fino, da se naučita delovati kot eno.

Nekateri mi pravijo, da se nič ne kregajo, se vedno pogovarjajo umirjeno in da se res razumejo. Jaz pa mislim, da njihov odnos ni globok in si ne upajo dovolj odpreti. Če se ti odpreš in pridejo ven tudi čustva iz preteklosti je to zelo zelo dober znak saj lahko preko odnosa končno lahko to krivico, ki se ti je zgodila v preteklosti tudi razrešiš.

Če teh potlačenih stari ne začneš razreševat v odrasli dobi, ko si pripravljen se začneš oddaljevati v odnosu in začneš se tudi oddaljevati od samega sebe, svojega bistva, Boga.

Za nadaljnje poglabljanje v to tematiko pa priporočam branje:

  • Izidor Gašperlin: Čutim torej sem
  • John Eldredge: Divji v srcu

Martin T.

Like what you read? Give Ljubim s čistim srcem a round of applause.

From a quick cheer to a standing ovation, clap to show how much you enjoyed this story.