Moška vloga skozi oči poročenega para: v svoji moškosti gre naproti moji ženskosti

Za nekatere je najpomembneje, da se znaš postaviti za prave ideale ter jih živiš, za druge, da znaš prisluhniti samemu sebi, za tretje, da si trden in daješ oporo. Tokrat smo podrobneje izprašali sveže poročeni par, kaj o moškosti, njeni vlogi v odnosih in izzivih moške vloge v sedanji družbi menita sama. Svoje poglede sta nam orisala skozi njun živ in konkreten odnos — lepo vabljeni k branju ( :.

1. Začnimo s tem, kaj pomeni biti moški. Dojemanje moškosti je lahko pojem, ki se spreminja tekom življenja. Se je pri tebi pojmovanje moškosti tekom časa in izkušenj (najstništvo — odraslost; samskost — zveza) spremenilo? Če ja, kako?

J: Dojemanje moškosti se vsekakor spreminja skozi različna obdobja mojega življenja. Ne spomnim se točno, kako se je to spreminjalo od najstništva naprej. Danes mislim, da sem moral svojo moškost najprej odkriti, od takrat pa zori. Tega procesa se najbolje spominjam od časa študija naprej. V prvi fazi sem moral postaviti trdne temelje vrednot, v drugi fazi sem se moral jasno postaviti zase in reči ne vsemu, kar me je omejevalo, utesnjevalo. V teh dveh fazah sem pridobil odločnost. Od kar sva s Karmen par, pa se učim in odkrivam, kaj pomeni biti vodja, a ne »diktator«. Nedvomno pride moja moškost najbolje do izraza, ko si upam. Naj bo to v odnosu s Karmen, v odnosu do prijateljev, sodelavcev, dela in navsezadnje tudi do Boga.

2. V družbi gotovo najdemo veliko meril za to, kako naj bi deloval ‘pravi moški’. Mi pa bi želeli slišati predvsem vajino osebno izkušnjo — v kateri dotični vlogi se ti kot moški počutiš najbolj izpolnjenega v vajinem odnosu?

J: Na nek način se čutim dolžnega skrbeti za male pozornosti, kot je kakšno malo presenečenje, povabilo na sladoled, večerjo. Se pa vedno razveselim, ko me Karmen preseneti s kakšno malenkostjo, in tudi, ko ji jaz kaj poklonim, jo kam povabim, sem vedno vesel njenega odziva. Prav tako se počutim dolžnega pričeti s pogovorom po kakšnih nesporazumih. V takšnih primerih mi je biti pobudnik še večji izziv, saj se po naravi raje umaknem in prepustim času čas, kar pa vsekakor ni recept za uspešno zvezo. Zame sta drznost v odnosih (pa ne preizkušanje mej) in biti pobudnik dve največji odliki moškega.

Kako pa na ‘moško vlogo’ gledaš ti: S čim te tvoj zaročenec/mož najbolj navduši? Nam mogoče lahko zaupaš kakšno opravilo, ki jo z veseljem prepustiš njemu?

K: Razumevanje moške vloge se med ženskami zagotovo razlikuje. Menim, da se je moje dojemanje moške vloge delno izoblikovalo na podlagi nekih lastnih shem, morda vzorcev že iz otroštva in najstništva v povezavi s tem, kakšen naj bi bil idealen moški. Drugo polovico oziroma še večji del k celoti dojemanja moške vloge pa zagotovo doda najin edinstven odnos, ki ga izgrajujeva in živiva z Jernejem. Moško vlogo na nek način razumem kot drugo polovico, kot vlogo, ki skupaj z žensko tvori nekakšno celoto odnosa med fantom in punco, možem in ženo. Za to, da ta celota lahko vzdrži, pa je seveda potrebno usklajevanje, prilagajanje, poslušanje, sprejemanje drug drugega. Sama moškega vidim kot neko skalo, vir opore, občutkov varnosti in trdnosti. V najinem odnosu se mi zdi, da se lahko vedno obrnem nanj in ko sem v težjih trenutkih, on ostane ob meni in mi daje občutek varnosti, občutek, da je tukaj in zdaj, ko ga potrebujem. Hkrati je v mojih očeh njegova moška vloga tudi to, da si upa, da se jasno postavi zame ali zase ter se ne boji novih izzivov ter ve, kam je namenjen. Glede opravil naj najprej povem, da si opravila, tako ljuba kot tista malo manj, deliva in tako oba dobiva nekaj boljšega in nekaj, kar je pač treba nujno narediti. Če moram izbrati eno opravilo, ki mu ga z veseljem prepustim, mi kot prvo v tem trenutku pride na misel kuhanje, pa to ne pomeni, da sem običajno tista, ki kuham samo jaz, daleč od tega. Kljub temu mu to rada prepustim, ker vidim, kako mu je v veselje, hkrati pa rada dobim kaj izpod njegovih rok, saj si v kuhanju brez dvoma zasluži pohvalo. Prepustitev tega opravila lahko torej vidim kot pohvalo zanj in darilo zame. Prepričana sem, da tudi najbolj odločni in drzni moški potrebuje besede potrditve, saj mu te lahko dajo novega zagona za naprej.

3. Vloga moškega se gotovo najizraziteje kaže v vajinem lastnem odnosu. In vendar lahko ima pomembno vlogo tudi na ostalih področjih oz. v odnosih z ljudmi, s katerimi morda preživimo relativno veliko časa (npr. služba ali potovanje). Kako (konkretno) izpolnjuješ svojo moško vlogo v odnosu z drugimi ženskami (npr. sodelavko, znanko)? Najbrž je kdaj potrebno svojo ‘moško energijo’ tudi preusmeriti, da lahko obrodi prave sadove?

J: V službi imam kar precej sodelavk. Prav posebnih težav s preusmerjanjem moške energije nimam, se pa trudim poslušati, predvsem ko razlagajo o svojem zasebnem življenju, saj opažam, da jim to pomeni veliko več kot sodelavcem. Se mi pa zdi, da je vloga moškega v službi nekoliko drugačna kot doma, saj so v službi do neke mere vloge opredeljene že z delovnim mestom. Opažam, da moški v našem kolektivu predvsem mirimo napete situacije, kar prav gotovo pripomore k našem uspehu, saj se na ta način izognemo nekaterim preburnim reakcijam.

4. Govora je bilo o tem, kako fantje oz. možje kot moški postopoma razvijamo svojo moškost — najprej ob odkrivanju samega sebe, tako da pri sebi ukoreninimo prave vrednote. Kasneje tudi v odnosu z dekletom oz. ženo ob čemer se najbrž po eni strani počutimo še toliko bolj spoštovani, po drugi strani pa lahko tudi neslišani. Koliko ti pomeni, da ti tvoje dekle/žena jasno izkaže spoštovanje?

J: Spoštovanega se počutim večino časa. Karmen mi spoštovanje izkazuje s celotnim odnosom, ki ga ima do mene. Vzajemno spoštovanje se mi zdi temelj vsakega odnosa in je tudi pogoj za svobodo, ki jo s Karmen občutiva. Koliko mi spoštovanje pomeni, se v resnici niti ne zavedam dobro, ker je na srečo vtkano v najin vsakdan. Seveda se kdaj zgodi tudi, da se ne počutim spoštovano. Običajno se to zgodi, ko mi Karmen očita kakšne stvari, ki jih nisem naredil skladno z njenimi pričakovanji. Na srečo se v takih situacijah znajdeva bolj poredko 😊.

5. Ali gledaš na svoje dekle vedno kot na svojo ‘prvo damo’ oz. kako se zanjo boriš takrat, ko ti gre na njej mogoče kaj na živce, se skregata, ali ko ugotoviš, da je njen pogled na eno stvar čisto drugačen?

J: Na Karmen vedno gledam kot na prvo damo v mojem življenju, kljub temu, da se občasno sporečeva. V takih trenutkih se pri meni prične vojna na več frontah 😊.

Nek notranji glas me ob takih trenutkih prav posebej lepo vabi na kakšen kolesarski izlet. Vem pa, da bi bil to samo beg pred trenutno situacijo, zato se prisilim ostati ob Karmen. Ko ta notranji glas utišam, me nagovori neka druga plat mene, ki me vabi, da besedno obračunam s Karmen.

V trenutkih, ki jih preživljam na tovrstnih frontah, si običajno v mislih ponavljam, da sem se zavestno odločil zanjo. Tako ostanem ob njej, brez da bi jo še dodatno prizadel, kar privede do tega, da se napeta situacija pomiri in se lahko pričneva razumsko pogovarjati in rešiva dejanski problem.

Kako se počutiš sama v vajinemu odnosu ob težkih trenutkih? Kako na njegov pristop po tem, ko vidiš, da se je zate še posebej potrudil in vztrajal, gledaš ti?

K: Težki trenutki so trenutki, ki se dotikajo različnih področij življenja. Na kaj točno se nek trenutek, preizkušnja, nanaša, vpliva na to, kako se ob tem počutim in kako se odzovem. Večkrat se mi zgodi, da se mi je ob težkih trenutkih težko pogovarjati. Včasih se raje zaprem vase, tudi iz trme. Sicer že v tistem trenutku vem, da bi se bilo bolje pogovoriti, a me hkrati nekaj drži nazaj in tega ne zmorem. Potrebujem svoj čas. Šele potem lahko spregovorim, izrazim svoje videnje, svoje misli. Srečna pa sem, saj se mi zdi, da se midva res znava pogovarjati in na koncu vedno najdeva neko rešitev ter si prideva blizu.

To, ko vidim, da se zame še posebej potrudi, zelo cenim, saj mi da vedeti, da sem zanj pomembna in mu ni vseeno. S tem mi pokaže, da gre v svoji moškosti naproti moji ženskosti.

Še posebej cenim malenkosti in majhna presenečenja, kot na primer to, da mi nabere šopek travniških rož. Malenkosti mi pomenijo največ. Ob tem se spomnim tudi na knjigo 5 jezikov ljubezni, ki pravi, da se rezervoar ljubezni polni na različne načine. Pomembno pa je, da fant in punca, mož in žena, razumeta jezik drug drugega. Razumeta pa ga lahko le, če se pogovarjata. Midva sva se o jezikih ljubezni že večkrat pogovarjala in vsakemu paru bi priporočila, da si to knjigo enkrat vzame v roke.

6. Kaj pa prisotnost moške družbe: Se ti zdi, da je potrebna za brušenje naše moškosti in kako je le-ta konkretno vpliva nate?

J: Da, moška družba se mi zdi zelo pomembna; med moškimi vse stvari potekajo drugače. Veliko se šalimo in tekmujemo med seboj, kar nas na nek način oblikuje. Poleg tega tudi h resnim temam pristopamo drugače, mogoče manj analitsko. V moški družbi se vedno dobro nasmejim, saj ne glede na namen srečanja pridemo do neumnosti 😊. Poleg tega mi veliko pomeni tudi to, da si s prijatelji povemo stvari, ki nas bremenijo, saj je to na nek način olajšanje.

8. Za konec imam za vaju še vprašanje o izzivih sedanje družbe: dandanes marsikdo govori o temu, da se v času »digitalne dobe« ter štirih sten moški več ne znajde — ne kot osvajalec ženskega srca, ne kot nekdo, ki poskrbi za stvari v fizičnem smislu, ne kot soustvarjalec družbe. Se ti zdi, da smo res tako zapečateni, ali so to le izgovori? Bi morda imel za podeliti tudi kakšen, sodobnim časom prilagojen, način usmerjanja svoje moške energije?

J: Ne, ne zdi se mi, da smo moški zapečateni v nekem virtualnem svetu, oziroma moramo stvari vzeti v svoje roke ter prelomiti ta pečat in stopiti v realen svet. Se mi zdi, da smo moški resnično ˝fizična˝ bitja, kar pomeni da potrebujemo tudi fizične izzive, to pa ne pomeni, da nas izzivi v virtualnem svetu ne morejo izpopolniti. Meni osebno trenutno učenje programiranja predstavlja izziv v pravem pomenu besede in ob manjših, delnih zmagah, se počutim enako izpolnjeno kot pri kolesarjenju ali pri kakšni drugi dejavnosti v realnem svetu. Pomembno se mi zdi, da tisti, ki delamo veliko v virtualnem svetu, svoj prosti čas preživljamo ob aktivnostih, kjer uporabljamo svoje fizične sposobnosti. Jaz v svojem prostem času rad tečem in kolesarim, poleg tega pa tudi čebelarim, s čimer je povezanih tudi veliko ročnih spretnosti: od osnovnih popravil čebelarske opreme, osnov mizarstva in seveda do samega dela s čebelami.

Bi želela izpostaviti kakšen primer dobre prakse iz vajinega odnosa? Kakšen je tvoj pogled na vlogo moškega v sodobni družbi?

K: Primeri dobre prakse v najinem odnosu zagotovo so. Najprej mi pride na misel to, da si večkrat vzameva čas za prebiranje odlomkov ali krajših citatov iz kakšne knjige, saj je to odlična iztočnica, ki spodbudi pogovor med nama in nama pomaga, da se vedno znova spoznavava in odkrivava različne vidike drug drugega. Nazadnje sem Jerneju za rojstni dan podarila kartice za partnersko rast, saj so se mi zdele nekaj uporabnega, kar bi lahko še poglobilo najin odnos.

Vloga moškega v sodobni družbi je zagotovo drugačna, kot je bila pred desetletji. Zdi se mi, da se je spremenila v dobrem smislu, predvsem s tega vidika, da sta si moški in ženska bolj izenačena pri vsakodnevnih opravilih, za razliko od starih časov, ko so bila tipična moška in tipična ženska opravila, od tega pa se ni veliko odstopalo. Ne predstavljam si, da bi v najinem odnosu delovala na tak način. Všeč mi je, da sva enakovredna in da vsak lahko počne vse. Če je nekdo od naju v nekem obdobju bolj obremenjen, drug postori več in obratno. Še najbolj dolgočasna in neljuba opravila pa lahko postanejo zabavna, če se jih lotiva skupaj.

Moškost se torej pri možeh gradi polagoma: najprej preko utrjevanje sistema vrednot in istočasno opuščanja nepotrebnih dejavnikov, kasneje prek postavljanja pravih izzivov, in nenazadnje preko rasti v naših odnosih. Iz njune podelitve je jasno, da je gradnja in prepoznavanje moške vloge proces, ki se prepleta na veliko področjih, tako pri osebni rasti in odnosih s sodelavci, kot pri odnosih s prijatelji, ženo in Bogom. Od Boga podarjene ter tudi priučene vrline, kot so drznost, želja po ustvarjanju, dajanje pobud in smisel za humor, se pokažejo kot čudovito orodje ravno v času preizkušenj, ko ne gre vse po načrtih. Takrat še toliko izraziteje občutimo, kako lepo je, da lahko živimo in delimo svojo moškost.