Instrumenti denarnega trga

Instrumenti denarnega trga so različni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na denarnem trgu. Ti instrumenti omogočajo prenos sredstev od subjektov z denarnimi presežki k subjektom, ki jim denarja primanjkuje. Gre za finančne instrumente krajših ročnosti, običajno imajo dospetje do enega leta. Najbolj pogosto uporabljeni instrumenti denarnega trga so depoziti, potrdila o vlogi, blagajniški zapisi, zakladne menice, komercialni zapisi in repo posli. Instrumenti denarnega trga so priročno orodje za kratkoročno (začasno) financiranje poslovanja bank, države, v razvitih finančnih sistemih pa tudi podjetij.

Za trgovanje na denarnem trgu se po Zakonu o Banki Slovenije (ZBS-1) šteje trgovanje s finančnimi instrumenti z ročnostjo krajšo od enega leta. Po tem zakonu gre za trgovanje s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, repo posli (začasni nakupi in začasne prodaje vrednostnih papirjev) ter za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Denarni trg je del širšega finančnega trga. Poleg kratke ročnosti (instrumenti denarnega trga imajo praviloma dospetje do enega leta, instrumenti kapitalskega trga pa ročnosti, daljše od enega leta) je za te instrumente značilna tudi visoka likvidnost in nizko tveganje. Likvidnost finančnih instrumentov je opredeljena kot hitrost njihove spremembe v denar, brez bistvenega odstopanja od trenutne tržne cene. Včasih se namreč zgodi, da imetnik misli, da ima likviden instrument, ki ga bo lahko hitro prodal, vendar se ob dejanski prodaji izkaže, da je trg plitek in da lahko svojo količino finančnih instrumentov proda šele po bistveno nižjih cenah od trenutno veljavnih. Voljni kupci se namreč ustrašijo in umaknejo svoje nakupne ponudbe. V navedenem primeru gre za pogojno likviden oziroma celo nelikviden instrument.

Pomen denarnega trga se je v zadnjih letih precej povečal. Finančne institucije so bolj osredotočene na upravljanje njihovih kratkoročnih sredstev in tudi na upravljanje likvidnosti. Za oboje pa potrebujejo razvit in živahen trg s številnimi instrumenti denarnega trga.

Udeleženci denarnega trga

Običajno potekajo transakcij z instrumenti denarnega trga med poslovnimi bankami, ki si posojajo presežke likvidnosti. Transakcije so pogosto zelo visokih nominalnih vrednosti. Poleg bank so na denarnem trgu zelo aktivne tudi centralne banke, države in državne institucije, pa tudi različni skladi in zavarovalnice. Na razvitih denarnih trgih so aktivni udeleženci tudi velika podjetja, ki se kratkoročno financirajo z izdajo komercialnih zapisov. Občasno se na tem trgu pojavljajajo tudi veliki individualni investitorji z naložbami v zakladne menice ali potrdila o depozitu.

Instrumenti denarnega trga

Depoziti

Depoziti so preprosta in tudi zelo varna oblika varčevanja. Pri depozitih je poudarek na varnosti posojenih sredstev, ne pa toliko na njihovem donosu. Posojena sredstva se obrestujejo po fiksni ali variabilni obrestni meri. V času normalnih gospodarskih razmer velja, da prejmemo za daljši čas vezave višje fiksne obresti, kot bi jih prejeli za krajši čas. Pri depozitih, ki jih sklepajo fizične osebe pri poslovnih bankah velja biti pozoren na klavzulo o predčasni prekinitvi depozita. Za vsak slučaj, če boste sredstva nujno potrebovali pred dospetjem depozita. Vezana sredstva prebivalstva do zneska 100.000 EUR so popolnoma varna, saj velja zanje jamstvo za vloge v bankah, ki ga upravlja Banka Slovenije.

Zakladne menice

Zakladne menice izdaja Ministrstvo za finance. To so nematerializirani, imenski, serijski in prenosljivi vrednostni papirji. Dospelost menic je standarda v večini držav. Običajno gre za eno, tri, šest, devet ali dvanajstmesečne državne vrednostne papirje (le izjemoma imajo lahko menice tudi daljše ročnosti). Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji. Vlagatelji ob nakupu vrednostnega papirja plačajo diskontirani znesek, ob dospetju pa jim izdajatelj izplača celotni nominalni znesek menice. Do primarne prodaje menic pride na avkcijah. Vrednost celotne izdaje se lahko spreminja od avkcije do avkcije in je odvisna od potreb izdajatelja. Več o slovenskih zakladnih menicah si lahko preberete na straneh Ministrstva za finance, več o nemških zakladnih menicah pa na straneh Bundesrepublik Deutschland — Finanzagentur GmbH.

Potrdila o depozitu

Potrdilo o depozitu (Certificate of Deposit — CD) je materializiran vrednostni papir, ki ga izda banka. Ima podobne lastnosti kot vezan depozit (obrestna mera, dospetje), ki je v obliki pogodbe med dvema strankama. Potrdilo o depozitu se glasi na prinosnika in je prenosljiv. To je tudi njegova velika prednost v primerjavi z vezanimi depoziti, saj ga lahko lastnik, ko potrebuje denarna sredstva, že pred dospelostjo proda. Prenese ga kupca, ki mu plača kupnino. V primeru vezanega depozita pa vlagatelj plasiranega denarja ne bi prejel do dospelosti depozita.

Komercialni zapisi

Komercialni zapisi (Commercial papers — CP) so instrument s fiksnim donosom, ki jih izdajajo podjetja z dobro bonitetno oceno. S komercialnimi zapisi se pogosto trguje na organiziranih trgih. V zadnjih letih jih, zaradi ugodnejše regulativne obravnave v primerjavi s potrdili o depozitu, množično izdajajo tudi poslovne banke. Povprečno dospetje komercialnih zapisov je približno 30 dni, najdaljše ročnosti pa so 270. Komercialni zapisi so običajno izdani z diskontom.

Repo posli

Pogodbe o začasni prodaji (Repurchase Agreements — Repos) so sporazumi, s katerim se prodajalci vrednostnih papirjev zavežejo, da bodo kupcem najprej prodali vrednostne papirje in jih hkrati v prihodnosti kupili nazaj. Povratni nakup se bo izvršil na dogovorjeni dan v prihodnosti, po dogovorjenem tečaju v času sklepanja posla. Prvotni imetnik (prodajalec) vrednostnega papirja ostaja ekonomski lastnik vrednostnega papirja. Pripadajo mu vsi donosi, ki jih vrednostni papir obljublja, ne glede na to, da je pravni lastnik papirja kupec. Prodajalec vrednostnega papirja pride s pomočjo repo posla do cenejših virov financiranja, kot v primeru najema depozita ali kratkoročnega kredita, saj je na začasnega kupca (posojilodajalca) prenesel pravno lastništvo vrednostnega papirja.

Skladi denarnega trga

Skladi denarnega trga so vzajemni skladi, ki vlagajo v zelo likvidne, kratkoročne instrumente z visoko bonitetno oceno. Običajno razpršijo naložbe v večino zgoraj navedenih instrumentov denarnega trga. Ponujajo relativno nizek donos, vendar so tovrstne naložbe tudi izjemno varne. Posamezniki lahko investirajo manjše zneske v instrumente, ki jih sklad ima, pa jih sami zaradi najmanjšega nominalnega zneska naložbe ne bi mogli sami kupiti. So torej dobro sredstvo za razpršitev vlagateljevega tveganja. Skladi denarnega trga so primerni za kratkoročne, začasne naložbe. Zaradi nizke pričakovane donosnosti jih vlagatelji le redko uporabljajo za dolgoročne naložbe.

Instrumenti denarnega trga podrobneje

Na žalost pa slovenski denarni trg le ni tako razvit, kot bi lahko pričakovali. Deloma je prav gotovo razlog majhnost slovenskega finančnega sistema, deloma pa tudi premajhen interes tržnih udeležencev po razvijajanju kratkoročnega segmenta finančnega trga. V praksi se omejeno uporablja tudi široka in raznovrstna paleta instrumentov, ki so na razpolago na svetovnem finančnem trgu.

Pridružite se nam na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi, kjer bodo podrobneje predstavljeni instrumenti denarnega trga, njihovo delovanje in primeri praktične uporabe. Razpravljali bomo o njihovi praktični uporabi, koristnosti in novih idejah. Več o tveganjih, ki so prisotna pri poslovanju z instrumenti denarnega trga pa lahko izveste tudi na seminarju Tržna tveganja. Seznam vseh finančnih izobraževanj pa najdete tukaj.