Ali Slovenija RES dosega cilje na področju obnovljive energije?

Žal ne.

Zato da bi preprečili pretirano segrevanje ozračja in omejili škodljive posledice globalnega segrevanja na Zemlji, smo si v Evropi zastavili cilj, da bomo do leta 2030 omejili CO2 izpuste za 55 odstotkov glede na izpuste v referenčnem letu 2005. Eden izmed načinov doseganja teh ciljev je tudi spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Kako dobro gre na tem področju Sloveniji?

Slovenija se je leta 2020 z Nacionalnim in energetskim podnebnim načrtom (NEPN) kot članica EU zavezala k doseganju deleža proizvodnje iz obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije (bruto končna raba energije = elektrika + promet + ogrevanje in hlajenje). Cilji NEPN, ki smo si jih postavili sami, v letu 2020 predvidevajo 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov (OVE), ki postopoma dosežejo 27 odstotkov leta 2030.

Slovenija je v obdobju 2010–2019 po podatkih SURS dosegla v povprečju delež OVE 21,91 odstotkov. Ugotavljamo, da v letu 2020 zastavljenih ciljev OVE (25 odstotkov) v resnici ni dosegla, saj je delež energije iz OVE znašal 24,14 odstotkov oziroma 12,6 TWh.

Še bolj kot samo nedoseganje cilja pa je očitno dejstvo, da v zadnjih nekaj letih absolutna proizvodnja iz OVE ni narasla, saj ni bilo dovolj investicij v nove obnovljive vire energije. Med letoma 2005 in 2020 je Slovenija dodala h končni rabi dodatnih 4,3 odstotkov virov iz OVE, kar je najmanj med vsemi državami v EU.

Tudi to, da je bil delež OVE višji od prejšnjih let, lahko pripišemo predvsem zmanjšanju končne rabe energije v letu 2020 kot posledica epidemije covida-19, ki je vplivala na zmanjšanje prometa ter občasno gospodarsko zaprtje države.

Zaradi epidemije smo zastavljen cilj zgrešili le za malo, brez epidemije bi ga v resnici za veliko več. Zakaj?

Tipični odjem končne rabe energije znaša v Sloveniji 58 TWh na leto, medtem ko je bil leta 2020 zmanjšan na 52,2 TWh (gl. spodnjo sliko), v največji meri na račun zmanjšanja porabe energije iz prometa.

Za izpolnitev zadanega cilja — 25 odstotkov končne rabe iz OVE — je Slovenija uporabila t.i. »čezmejni statistični prenos obnovljivih virov energije«.

Ta mehanizem omogoča, da si je Slovenija »izpolnitev« svojega cilja namesto z lastno proizvodnjo zagotovila s plačilom tujega vira pridelane energije iz obnovljivih virov. Čezmejni statistični prenos namreč omogoči, da lahko ena država plača drugi v zameno za del njene pridelane energije iz obnovljivih virov, ki jo potem prišteje k svoji in s tem doseže določen delež.

Slovenija je pogodbo o nakupu sklenila s Češko in za leto 2020 dokupila 465 GWh certifikatov obnovljivih virov energije po ceni ~11 €/MWh. To je Slovenijo stalo približno 5 mio EUR.

Cilj 25 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije smo tako dosegli le statistično, z uporabo »čezmejnega statističnega prenosa« energije iz obnovljivih virov iz ene države v drugo.

Zaradi tega statističnega prenosa energije uradni kazalniki na spletni strani SURS kažejo, za javnost brez konteksta zavajajoč podatek, kot da smo cilj 25 odstotkov OVE vseeno dosegli.

Uradni podatki za leto 2021 še niso znani. A predhodni izračuni, ki upoštevajo izrazito majhne investicije v OVE in povečanje bruto končne rabe energije na raven pred epidemijo covid-19, kažejo, da je Slovenija v letu 2021 dosegla še manjši delež kot leto prej — tokrat 22,5 odstotkov. Premajhen delež pomeni, da Slovenija ponovno ne izpolnjuje lastne ciljne zaveze OVE, do katere ji bo v 2021 zmanjkalo približno 1,5 TWh energije. Najverjetneje bo to težavo država spet reševala z dokupom certifikatov v tujini.

Bistveno bolj smiselno kot plačevanje »odpustkov« drugim državam članicam EU za nedoseganje deleža OVE, je poraba finančnega kapitala za dodatne investicije v OVE znotraj Slovenije.

Evropska komisija je leta 2020 slovenske cilje NEPN sicer ocenila kot neambiciozne (»low in ambition«), in še teh ciljev ne dosegamo. Do leta 2023 bodo morale sicer vse države članice, tudi Slovenija, programe NEPN posodobiti v skladu z zakonodajnim svežnjem »Pripravljeni na 55« iz julija 2021. Ta predvideva dvig trenutnih ciljev držav članic za doseganje proizvodnje iz OVE v povprečju za 8 odstotnih točk do leta 2030. Za Slovenijo bi to pomenilo, da bi sedanji cilj 27 odstotkov OVE do leta 2030 morala dvigniti na 35 odstotkov.

Dokup prek mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije ne spremeni dejstva, da Slovenija ciljev OVE ni dosegla in jih na tak način tudi v prihodnje ne bo.

Za Podnebnik:
Jan Bohinec, mag. fizike & ekipa Sledilnika.

Avtor v članku analizira javno dostopne podatke in jih skuša prikazati javnosti na razumljiv način. Avtor izraža svoje osebno mnenje.
Zaposlen je kot vodja službe za analizo trgov in portfelja na področju trgovanja z energenti v Gen-I.

TW: @jbohinec, @Podnebnik
e-mail: info@podnebnik.org

Znanstveno društvo Sledilnik spodbuja transparentno in pravilno objavo, predvsem pa smiselno in vsebinsko ustrezno interpretacijo podatkov.

Sledilnik je prostovoljna skupnost; z vašim prispevkom nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — za boljši danes in jutri vseh nas. Hvala, ker vam ni vseeno!

Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja.