Dve Sloveniji — ali res stopicamo na mestu?
Dve Sloveniji … Ne, ne bomo govorili o politični razdvojenosti, govorili bomo o dveh območjih Slovenije, ki sta v različnih epidemioloških fazah. Govorili bomo o občinah, kjer je število novookuženih v drugem valu že začelo upadati, in na drugi strani o občinah, ki vrha še niso dosegle in so v trendu rasti. Pokazati želimo, zakaj je pogled samo z vidika novookuženih na državni ravni zavajajoč in ne pokaže celotne slike. Tako bomo poskusili pojasniti, zakaj že kar nekaj časa število novookuženih ostaja enako in se le rahlo spreminja. Zakaj stopicamo na mestu?
Vrag se skriva v podrobnostih
Število potrjenih novookuženih v državi je podatek, ki je sestavljen iz potrjenih novookuženih v posameznih občinah. Do zdaj smo se vedno osredotočali zgolj na skupno število novookuženih v državi in iz tega podatka analizirali, v kateri fazi vala smo. Smo že dosegli vrh? Smo že v upadanju? To je bilo smiselno kar nekaj časa. Odkar pa je število novookuženih na Gorenjskem doseglo vrh in pričelo upadati, nam podatki na državni ravni ne prikažejo več celotne slike. Že res, da je vsota posameznih delov enaka celoti, ampak kadar gledamo trende in gledamo v prihodnost, moramo biti previdni.
Napačna domneva, napačen sklep
V zadnjih tednih smo se čudili, kako kljub ukrepom številke ne upadajo, kazali smo s prstom eden na drugega, kdo je kriv. Češ, dosegli smo vrh, zdaj pa številke ne gredo navzdol. Razlog se skriva v napačni predpostavki. Domnevali smo, da smo dosegli vrh. Ne, nismo ga še! Zgolj gorenjska in osrednjeslovenska regija kažeta upad števila novookuženih. To sta regiji, v katerih se je drugi val okužb najhitreje razširil, dosegli sta vrh in zdaj sta v upadanju. Drugje smo prav tako upočasnili eksponentno rast, a o vrhu težko govorimo. To je lepo razvidno v novem tipu prikaza na Sledilniku.
Bistvo je očem zdaj vidno
Nov tip prikaza rasti in širjenja epidemije COVID-19 izpostavlja tisto, kar je sicer v skupnih kazalcih skrito: obstajajo povezana geografska območja izrazite rasti in območja relativnega padanja števila novookuženih.
Puščice na glavni karti Slovenije kažejo stopnjo rasti oziroma upadanja po občinah. Navzgor obrnjena puščica pomeni, da se število okuženih iz tedna v teden povečuje; če je obrnjena navzdol, se število primerov zmanjšuje. Vodoravna lega pomeni, da je stopnja rasti blizu 0.
Skala za stopnjo rasti oziroma upadanja je prikazana na polkrožnem grafu (polarni grafikon) spodaj desno, kjer je vrisana tudi skupna stopnja rasti/upadanja za Slovenijo.
Kje smo, če nismo na vrhu, in kam gremo?
Skupne številke za celotno Slovenijo v zadnjih tednih se zdijo konstantne, nekoliko se celo nižajo. Zato bi lahko pričakovali, da bi z nadaljevanjem trenda številke rahlo upadle. To bi držalo, če ne bi imeli v Sloveniji tako različnega poteka epidemije glede na geografsko lego.
Na spodnjem grafu smo Slovenijo razdelili na občine, kjer nove okužbe upadajo, in občine, kjer naraščajo, ter za vsako skupino ločeno nadaljevali trend upada ali rasti.
Ko potem obe krivulji spet seštejemo, ne dobimo pričakovanega rahlega upadanja, ampak vzpon.
Ta rast skupnega seštevka izvira iz dejstva, da se istočasno odvijata dva trenda: pojemanje epidemije se na eni strani vse bolj upočasnjuje, hkrati je na drugi strani naraščanje vse hitrejše. Namesto da bi se to dvoje izničilo, premoč eksponentne rasti nadvlada in skupna vsota se spet prevesi v rast.
Torej — gorenjska regija bi potemtakem res imela vse manj dnevno potrjenih primerov, ampak te razlike bodo vedno manjše. Nasprotno bodo imele čedalje večji prirastek novookuženih regije, kjer je epidemija v fazi rasti. Poleg tega bodo območja, ki so v upadu, k celotni številki novookuženih prispevala čedalje manj, in območja v porastu čedalje več. Zaradi tega nas nizka povprečna rast lahko hitro zavede; mislimo, da smo na platoju — ali celo, da se slika izboljšuje. V resnici pa morda zgolj ne vidimo bistva; na določenih območjih se slika hitro slabša in bomo tudi kot celota lahko kmalu presegli pretekli vrh, če se te neenakosti rasti ne bomo zavedali in se nanjo ustrezno odzvali.
Zakaj o tem govorimo prvič?
Potreba po analizi podatkov z globljim razumevanjem prostorsko odvisnih trendov rasti oziroma upada se je prvič pojavila šele pred kratkim. Pred tem nismo še nikoli zaznali tako velikih razlik med posameznimi geografskimi območji, kot jih beležimo zdaj, ko imamo kraje, ki so v izrazitem upadanju (najbolj izstopa gorenjska regija), in kraje z izrazito rastjo (savinjska regija, Maribor z okolico, Krško z okolico). Ocenjujemo, da je ravno čas okoli 1. decembra tisti, ko sta se absolutni števili potrjenih primerov izenačili med območji v upadu in območji v rasti. Zato o tem govorimo prvič, a verjetno ne zadnjič, ker je tako očiten razkorak in s tem njegov vpliv na celotno sliko zelo nevaren in prav v tem obdobju tudi zelo pomemben.
Če bi naredili enako analizo 26. oktobra, bi opazili, da je število novookuženih, ki živijo v občinah z epidemijo v porastu, neprimerljivo večje. Zato je bilo še pred dobrim mesecem ocenjevanje trendov zgolj na osnovi podatkov na državni ravni povsem ustrezno. Danes ni več.
Zakaj so podrobnosti pomembne?
Prvič, zdaj znamo delno odgovoriti na vprašanje, zakaj smo toliko časa na platoju. Gre za seštevanje dveh epidemioloških valov, ki sta v različnih fazah. Gorenjski val je imel skokovito rast in ima zdaj močan upad*, številne druge regije pa se vzpenjajo k neznanemu vrhu.
Drugič, ugotovitev je pomembna za odločevalce, saj jim nudi vpogled in jasno sliko, da o vrhu drugega vala v Sloveniji še ne moremo govoriti, dokler je tako veliko število novookuženih z območij, kjer je epidemija še vedno v porastu.
In tretjič, ugotovitev je pomembna za nas, državljane; vidimo lahko, da je nekaterim regijam že uspelo močno znižati število dnevnih potrjenih primerov. To je zgled, ki ga moramo posnemati vsi. In to čim prej.
En val, dva vala, trije valovi … Ni valov!
Trenutno o pandemiji razmišljamo kot o valovih, v resnici pa je ta val sestavljen iz ločenih razdrobljenih izbruhov. Čas je, da poglobimo našo predstavo in začnemo gledati epidemijo kot posamezne izbruhe, ki tvorijo val. To moramo preseči tudi na ravni zbiranja in obdelovanja podatkov. Zato si na Sledilniku želimo dostopa do podatkov o tem, v katerih DSO so novookuženi in koliko jih je ter koliko ljudi je napotenih v samoizolacijo po posameznih regijah. Le tako bomo lahko podrobno, predvsem pa celovito analizirali razmere še naprej in s tem pripomogli k realni sliki posameznih izbruhov in njihovega vpliva na celotno stanje pri nas.
*Sprva je Gorenjska imela močan upad, kar bi lahko bila tudi posledica enotedenskega omejenega testiranja, a se je pozneje izkazalo, da je do upada sicer res prišlo, se je pa sčasoma upočasnil.
Analiza in prikazi: Luka Medic.
Besedilo: Nejc Davidović, Zarja Muršič, Darja Potočan, Sabina Tamse, maja zaloznik, Miha Kadunc za Sledilnik.org.
