Hitri testi
… in kaj pomenijo za vaše najljubše statistike
Ob vse večji uporabi hitrih antigenskih testov (HAT) so na NIJZ v začetku tega tedna (21.12. 20) v svoja dnevna poročila dodali ločene podatke o testiranju s HAT. Skladno s priporočili ECDC se tudi okužbe, potrjene s HAT, štejejo med potrjene primere, torej enako kot tiste, ki so potrjene s PCR-testom. To pomeni nekaj sprememb in razširitev prikazov na naši strani ter hkrati priložnost, da pojasnimo, kako najbolje interpretirati podatke o testiranjih.
Prikaz podatkov o testiranju na Sledilniku
Ker gre pri HAT- in PCR-testih za različni metodi in različen način “vzorčenja”, jih v naših grafičnih in tabelaričnih prikazih obravnavamo ločeno. Testa imata namreč različno stopnjo zanesljivosti, poleg tega pa se z njimi testirajo različne skupine ljudi na podlagi različnih vzrokov. Zato je dobro, da smo s primerjavami previdni in jih ne dajemo v isti koš.
Na infokarticah sta zdaj dodana nova prikaza: Testi na dan: PCR in Testi na dan: HAT; za oba tipa testa tako ločeno vodimo število opravljenih testov, število novih primerov ter delež novih primerov.
Skladno s tem sta na grafu Testiranje omogočena ločena pogleda Redno: PCR in Redno: HAT. Predvsem opozarjamo na to, da se je treba izogniti zavajajočemu združevanju obeh tipov testov pri računanju deleža pozitivnih testov, zato tega prikaza ne boste našli na straneh Sledilnika.
Kako izračunavamo potrjene primere?
Ko računamo število aktivnih primerov in število novih primerov oz. njihovo povprečje, pa se oba testa obravnavata kot enakovredna. Preprosto seštejemo nove primere potrjenih s HAT- ali PCR-testom. Na NIJZ so potrdili, da se vsaka potrjeno pozitivna oseba kot primer okužbe s covid-19 šteje samo enkrat — ne glede na to, ali je opravila en test ali oba. Skupaj s priporočilom ECDC je zato ustrezno, da na ta način upoštevamo podatke, ki jih prinaša ta novo dostopen način boja proti epidemiji koronavirusa.
Kako torej interpretirati delež pozitivnih primerov?
Delež pozitivnih primerov v resnici nikoli ni bil dober kazalnik dinamike epidemije, saj v najboljšem primeru zgolj pove, ali testiramo dovolj.
Po merilih WHO delež odkritih, torej pozitivnih primerov do 5 % pomeni, da imamo dober pregled nad širjenjem virusa, nad to vrednostjo pa, da smo nadzor izgubili.
V Sloveniji smo imeli delež odkritih primerov pod 5 % do konca septembra; potem je začel naraščati in od konca oktobra ostaja več ali manj konstantno med 25 in 30 %.
Ker je delež pozitivnih primerov bolj merilo zmogljivosti testiranja kot pa verodostojno merilo prisotnosti virusa v populaciji, v tem trenutku odraža predvsem (polne) kapacitete naših laboratorijev in s tem povezan režim testiranja. Slednji namreč določa, komu vse je test dostopen, in tako v veliki meri vpliva na izmerjeni delež novih primerov. Bolj kot je testiranje široko dostopno, nižji bo delež novih primerov.
1 + 1 = 1 za večkrat pozitivne osebe
Tudi izračun kazalca samega je malce nenavaden, saj se število pozitivnih oseb (števec) deli s številom opravljenih testov (imenovalec). Če je nekdo večkrat testiran kot pozitiven, se ga bo v števcu štelo za pozitivnega samo enkrat, v imenovalcu pa se bodo šteli vsi njegovi testi.
Enostaven primer: če se testiramo dvakrat in smo obakrat pozitivni, je to en potrjen primer na dva testa, torej je vrednost kazalca 50 %. Torej 1 + 1 = 2 v primeru opravljenih testov, toda je 1 + 1 = 1 v primeru pozitivnih testov. Več kot je takih primerov, nižji bo tako izračunan delež pozitivnih. Razmerja med potrjenimi primeri in opravljenimi testi zato ne moremo označiti kot “delež pozitivnih testov”, ampak kvečjemu “delež testov, s katerimi je bil potrjen nov primer okužbe”. Podatka o številu tako večkrat opravljenih testov nimamo oziroma zaenkrat ni zaveden.
Uvajanje hitrih antigenskih testov prinaša nove izzive pri interpretaciji podatkov
Z uvedbo hitrih antigenskih testov in vodenjem evidence o njihovih rezultatih se pojavita dve težavi. Prva je enostavno rešljiva: delež pozitivnih mora biti vedno izračunan ločeno za oba tipa testov — in ne skupaj, kot je na primer poročano v dnevni objavi vlade (23. 12. 2020) in nekaterih medijih.
Zakaj ne smemo združevati testov?
Zato ker se za HAT odloča popolnoma druga struktura populacije kot za PCR teste. Za izvajanje slednjih so predpisani klinični kriteriji za napotitev na testiranje — čeprav se občasno spreminjajo –, kar daje vsaj neko stopnjo primerljivosti podatkov skozi čas.
Hitri testi pa se izvajajo pri zelo različnih populacijah: od zdravstvene preventive v podjetjih, testiranja asimptomatskih oskrbovancev v DSO-jih, izpostavljenih zdravstvenih delavcev in drugega osebja, do testiranja zdravih, a zaskrbljenih ljudi, ki želijo čim bolj varno preživeti praznike, ali pa ljudi z blagimi simptomi, ki se jim ne zdi, da potrebujejo zdravnika, in jim je s hitrimi testi omogočeno testiranje. Najmanj pa bo med njimi oseb, ki imajo največjo verjetnost za pozitiven test, saj bodo taki bolj verjetno že v začetku napoteni na PCR.
Vsi ti dejavniki neizogibno vodijo k sklepu, da bo delež pozitivnih testov pri HAT (v primerjavi s PCR) nižji, kar potrjujejo tudi podatki prvih dni hitrega testiranja.
Tako združevanje obeh testov v skupno statistiko deleža pozitivnih pomeni avtomatično nižjo statistiko, ki ni primerljiva s podatki iz preteklosti in daje zavajajoč občutek izboljšanja.
1 + 1 = 1 tudi za osebe, pozitivne na obeh testih
Drug zaplet se pojavi pri osebah, ki se po pozitivnem hitrem testu testirajo še s PCR-testom. Tako kot pri večkratnih PCR-testih je tudi pri različnih tipih testov pomembno, da gre za eno osebo in se torej pozitiven rezultat šteje samo enkrat. Natančneje: tak primer bo zaveden pod pozitivne PCR-teste in ne bo več štet med pozitivne HAT-teste. Dejstvo, da je bil hitri test opravljen, se bo kljub temu štelo v skupno število opravljenih hitrih testov. To seveda pomeni, da je delež pozitivnih med HAT-testi v resnici višji, kot ga mi izračunamo.
Enostaven primer osebe, ki je najprej pozitivna na HAT-testu in potem še na PCR-testu, bi torej pomenil, da je delež pozitivnih 100 % za PCR in 0 % za HAT.
Na NIJZ sedaj vodijo podatke o novih HAT-testih v Centralnem registru podatkov o pacientih (CRPP) in pričakujejo, da bodo po novem letu tako vodili tudi PCR-teste. To pomeni, da bo mogoče natančno ločiti, katere osebe so bile testirane z enim, drugim ali obema testoma. To samo po sebi ne bo odpravilo že omenjenih pomanjkljivosti deleža pozitivnih kot statistike; tega bi lahko smiselno interpretirali le, če bi imeli podatke o dejanskih razlogih za napotitev na test.
Kako naj po novem interpretiramo statistike o deležu pozitivnih testov?
Kot do sedaj si najprej zapomnimo, da nam to razmerje ne pove veliko o epidemiološki sliki, saj testiranje ne zajame reprezentativnega vzorca populacije. Število opravljenih testov in struktura testiranih primerov sta predvsem odvisna od kapacitet za odvzem brisa in za laboratorijsko testiranje — in precej manj od resnične prisotnosti virusa v populaciji. Dnevne spremembe tudi za več odstotnih točk so pričakovane in jih ni smiselno interpretirati kot kaj več kot potencialne informacije o tem, kako se spreminja dostopnost testiranja. Naj še enkrat spomnimo — WHO predlaga kot mejo za to, kdaj je širjenje virusa pod nadzorom, delež pozitivnih primerov pod 5 %.
Nadalje ne poskušajmo interpretirati deleža potrjenih primerov, če so skupaj združeni testi obeh tipov. (Saj poznate tisto o jabolkih in hruškah …) Te podatke je treba obravnavati ločeno in pri tem pričakovati veliko spremenljivost pri podatkih o HAT-testih, saj bodo zelo odvisni od tega, kje in kdo se testira.
Kaj pa negativni rezultat?
Da se ne osredotočamo preveč na statistike in samo na pozitivne teste, za konec poglejmo še, kaj pomeni negativen test za posameznika. Kot omenjeno, so hitri antigenski testi zaradi manjše občutljivosti nekoliko manj zanesljivi kot PCR-testi, čeprav je zanesljivost v obdobju največje kužnosti osebe primerljiva. Imata pa obe vrsti testov nekaj drugega skupnega: v obeh primerih negativen test pomeni samo, da ste bili negativni v trenutku jemanja brisa in ste lahko že v nekaj urah ali dneh po testiranju vseeno pozitivni. Med okužbo in trenutkom, ko jo bo test zaznal, namreč lahko poteče precej časa. Zato moramo negativni izvid vedno interpretirati skupaj z upoštevanjem drugih okoliščin: če imamo simptome ali če vemo, da smo imeli visoko tvegan stik, potem negativnemu izvidu dajmo manj teže, saj lahko pomeni samo, da okužba v točno tem trenutku še ni zaznana. (V pomoč naj bo spodnji prikaz Algoritem za interpretacijo.) V vsakem primeru pa se obnašajmo odgovorno in negativnih rezultatov testa ne uporabljajmo kot izgovor za druženje brez omejitev.
Sledilnik.org, 2020
