Kako nastane tretji val?

Kako “tretji”, če pa smo še v…!?!

Kratki sestavki sklopa Kako nastane tretji val? so namenjeni opisu preteklih dogodkov v povezavi z epidemijo SARS-CoV-2 v Sloveniji. Začetek je umeščen v konec maja 2020, ko so se ponovno začeli vrstiti primeri novega koronavirusa. V več kratkih sestavkih se bomo sprehodili skozi zgodovino epidemije koronavirusa v Sloveniji in ob tem pojasnili tudi nekatere epidemične pojave, skozi katere smo njeni državljani prešli. S poznavanjem preteklih dogodkov bomo lažje soustvarjali skupno mnenje z željo, da se bomo s premislekom lažje pripravili na prihodnje dogodke.

Zasnova: Začne se počasi

Začetek drugega vala epidemije novega koronavirusa (SARS-CoV-2) sega zdaj že precej daleč nazaj in ga lahko verjetno umestimo kar v konec maja ali začetek junija.

Eksponentna rast se začne na videz umirjeno; najprej je en primer, potem sta dva, nato štirje in tako dalje. Epidemični val se je od okvirnega začetka v maju ali juniju do začasnega vrha v juliju širil resnično počasi (slika 1). Tedensko povprečje pozitivno potrjenih primerov je od 1 do 20 raslo več kot štiri tedne. Torej zelo počasi … Ali pač ne? Kaj resnično pomeni rast od enega do dvajset primerov v štirih tednih? Na prste (obeh rok in nog) lahko hitro preštejemo, da se je podvojitev v tem primeru zgodila hitreje kot vsak teden ali 7 dni¹. To pomeni, da je bila širitev pravzaprav hitra v smislu podvojitve primerov, in izkaže se, da je bila ta celo hitrejša kot oktobra na vrhuncu rasti drugega vala.

In navidezno izgine

Sledil je julij, ko se je hitro podvajanje števila okuženih nenadoma ustavilo. Spraševali smo se, ali ni virus morda izgubil na moči in postal manj prenosljiv. Z virusom se takrat verjetno ni zgodilo prav nič posebnega, spremenilo pa se je naše obnašanje. Bili so poletni meseci, bile so počitnice, dopusti in poletni oddihi na morju. Tistim, ki so prišli iz držav s slabšo epidemiološko sliko, so se odrejale karantene. V medijih smo slišali o nekaj lokalnih izbruhih, a so ti kmalu poniknili. Ves julij je število potrjenih primerov počasi padalo. Zelo počasi … Od tedenskega povprečja nekaj nad 20 primerov do v povprečju 10 primerov na dan je trajalo skoraj ves mesec².

Skok iz poletja

Prišel je avgust, dopustniki s(m)o se vračali iz tujine in vedno več je bilo uvoženih primerov, povezanih z okužbo s koronavirusom. Opazili smo skok v številu potrjenih primerov in tudi skok v relativnem deležu. Slednje je zlahka mogoče povezati s porastom števila uvoženih primerov iz tujine in posledično domačih primerov, povezanih z njimi (slika 2), kajti tem primerom je bilo enostavneje slediti in jih tudi odkriti — uspešnost sledenja in s tem relativni delež potrjenih primerov sta narasla.

In zavemo se, da ni dobro

Epidemiološka slika se je potem zlagoma slabšala, stanje v državi pa se je iz povprečno 20 primerov na dan za dvakrat poslabšalo v dvajsetih dneh; 31. avgusta je že preseglo tedensko povprečje 40 dnevno potrjenih primerov na dan. Ob tem je epidemiološka služba že s težavo na dnevni ravni sledila vsem kontaktom, če sploh, saj se je število neznanih virov okužb hitro povečevalo iz tedna v teden in je v tednu od 24. do 30. avgusta že preseglo 60 oseb (slika 3).

Novo šolsko leto — novi, nepričakovani izzivi

Prvi september — začetek novega šolskega leta in večinoma še zadnja vračanja na delo. Temu je sledil hiter porast dnevno pozitivnih oseb, število teh pa se je podvojilo v desetih dneh in je 10. septembra praktično doseglo tedensko povprečje 80 oseb na dan (slika 1). Od tega datuma naprej se je spremenil režim testiranja za otroke, sočasno pa se je umirila tudi rast dnevno potrjenih primerov. Do konca meseca se je v 20 dneh ponovno podvojilo število potrjenih oseb. Toda kar je sledilo, je bilo še veliko slabše.

Naslednjič: Zaplet 1: Epidemiološka služba se zlomi, kjer si ogledamo oktobrsko dogajanje od izgube sledenja stikom zaradi preobremenjenosti epidemiologov do vrha drugega vala.

¹Natančneje: v povprečju se je podvojitev zgodila na 6,6 dneva, kar je hitreje od podvojitvenega časa v oktobru ob vrhuncu rasti, ko je v povprečju čas podvojitve znašal približno 6,8 dneva. (slika 1)

²Razpolovni čas števila dnevno potrjenih primerov je bil od 4. julija do 5. avgusta v povprečju 28 dni. Ob nespremenjeni stopnji upadanja bi do povprečno enega potrjenega primera na teden prišli v začetku novembra, kar je približno štiri mesece po začetni enomesečni rasti. (slika 1)

Zapis: Luka Medic.
Zahvala pri urejanju: Zarja Muršič, Darja Potočan, Nejc Davidović, Sabina Tamše Kozovinc, Maja Založnik