Kako preživeti praznike veselo — in varno?

Pred lanskimi prazniki smo objavili članek “Ostanimo v mehurčku” z nasveti, kako december preživeti čim bolj varno. Letos nas spet čaka pandemično obarvano praznično obdobje. Toda v vmesnem času se je marsikaj spremenilo, zato smo pripravili posodobljeno izdajo nasvetov, da bomo v prazničnem obdobju čim bolje zaščitili sebe in svoje bližnje.

Za razliko od lani imamo letos na voljo varna cepiva, a hkrati se že širi nova omikron različica virusa, proti kateri so cepiva manj učinkovita, zato je toliko bolj pomembno, da jih kombiniramo z drugimi zaščitnimi ukrepi. Testiranje s hitrimi testi (HAT) je postalo dostopnejše in enostavnejše, saj ga lahko opravimo kar sami doma, brez čakanja v vrstah. Poleg poživitvenih odmerkov in pogostega samotestiranja svetujemo tudi nošenje kvalitetnejših FFP2 mask ter redno prezračevanje zaprtih prostorov. Letos nismo v “lockdownu”, torej je na nas, da svoje obnašanje prilagodimo stopnji tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti zase in za ljudi okoli nas. S pravilnimi informacijami in številnimi orodji, ki so nam na razpolago, lahko praznike preživimo precej bolj varno in veselo kot lanske.

Cepljenje

Cepljenje je še vedno najboljši način za zmanjšanje možnosti okužbe, razen če se lahko popolnoma izognemo tveganim stikom. Še pomembneje je, da cepljenje bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja, da zaradi okužbe pristanemo v bolnici ali, bog ne daj, na pokopališču. Že delta različica se je do neke mere uspela izogniti imunskemu odzivu in nova omikron različica je pri tem še uspešnejša. Zato je pomembno, da cepljenje dopolnimo s poživitvenim odmerkom ne glede na to, ali smo bili prej cepljeni z vektorskim ali mRNK cepivom.

Primerjava nevtralizacijskih protiteles proti različici omikron pred in po poživitvenem odmerku za Moderno (rdeča), Pfizer (modra) in Johnson&Johnson z poživitvenim odmerkom Moderne (zelena in rjava). (Vir: pdf)

Cepljenje ostaja učinkovito in še vedno v veliki meri služi svojemu prvotnemu namenu: preprečevanju hujšega poteka bolezni. Če se še niste odločili za prvi odmerek, zanj nikakor ni prepozno (je pa res, da boste polno zaščito dočakali šele po praznikih). Pozor: če ste prejeli vektorsko cepivo, ne odlašajte s poživitvenim odmerkom, ki ga lahko prejmete že po dveh mesecih. Tudi če ste prejeli mRNK cepivo, pojdite po poživitveni odmerek, ki ga zdaj lahko dobite že po treh mesecih in ne več po šestih, kar vsekakor priporočamo.

Testiranje

Druga pomembna razlika v primerjavi z lanskim prazničnim decembrom je splošna dostopnost hitrih testov za samotestiranje. Testi so dostopni v vsaki lekarni in so tako enostavni za uporabo, da jih znajo samostojno uporabljati tudi prvošolci. Če se bojite neprijetne izkušnje jemanja globokih brisov, ne skrbite: za te teste se bris vzame samo iz notranjosti nosnic in vas bodo samo malo požgečkali.

Da povečamo občutljivost testa je priporočljivo vzeti bris grla + bris iz nosnic. Ker je omikron že med nami in ker se začne z vnetim grlom — zato najprej pobrišemo grlo, nato nos.

Bris vzemite najprej iz grla, potem še iz nosnic!

Na desni je primer pozitivnega testa, kjer moramo od blizu pogledati, da vidimo drugo črto. (vir: P.Z.)

Pri tem je dobro biti pozoren na nekaj podrobnosti. Dobro preverite rezultat — že samo bleda, komaj vidna črtica pri oznaki “T” pomeni pozitiven rezultat. Če imate kakršnekoli simptome, potem naj vam negativni hitri test ne služi kot potrditev, da niste okuženi. Testi niso 100-odstotno zanesljivi, in če se slabo počutite, se kljub negativnemu testu vzdržite stikov z drugimi in kontaktirajte osebnega zdravnika. In če ste cepljeni, ne skrbite: hitri testi so ravno tako zanesljivi za cepljene kot za necepljene.

“Toda zakaj nekateri cepljeni ostanejo negativni v prvih dneh, ko že imajo simptome?” To je pričakovano, simptomi so reakcija imunskega sistema na okužbo in pri cepljenih/prebolelih je ta reakcija hitra — še preden se virus namnoži v telesu. To je dokaz, da cepiva opravljajo svoje delo! Vir: tweet

Vedno se testirajmo tik pred obiskom! Hitri testi zaznajo, ali smo v določenem trenutku kužni. Negativni test torej ne pomeni, da nismo okuženi, nam pa lahko do neke mere zagotovi, da v tistem trenutku ne bomo nikogar okužili. Priporočljivo je tudi pogosto testiranje. Če se odpravljamo na daljši obisk, se torej testirajmo tik pred odhodom in potem vsak dan vsaj enkrat (lahko tudi večkrat, če ocenimo, da je tveganje večje).

“Včeraj zjutraj, včeraj ob kosilu, včeraj zvečer in danes zjutraj.” Testirajmo se vedno tik pred napovedanim obiskom! (Vir: tweet)

Prikaz virusnih aerosolov, ki uhajajo iz kirurške maske na levi, maske iz blaga na sredini in FFP2 maske na desni. (Vir: video) Več o različnih maskah in zanimivem mehanizmu delovanja si lahko preberete in ogledate tukaj.

Prezračevanje

Prezračevanje prostorov je še ena hitra in enostavna poteza, ki pomembno prispeva k naši zaščiti pred širjenjem virusa, a nanjoj v zimskih časih radi pozabimo. Koronavirus se namreč zadržuje v zraku podobno kot cigaretni dim, zato z rednim prezračevanjem učinkovito zmanjšamo tudi njegovo koncentracijo v prostoru.

Stiki

Vse omenjene taktike imajo skupni imenovalec: ključno je zmanjšati število tveganih stikov. Če smo cepljeni in so cepljeni ljudje okoli nas, je verjetnost okužbe manjša — čeprav še vedno obstaja. Redno testiranje dodatno zmanjša verjetnost, da smo v določenem trenutku kužni, zato je predvsem pred prazničnim druženjem smiselno, da se z vsemi gosti dogovorimo za testiranje tik pred druženjem. V zaprtih prostorih uporabljajmo kvalitetnejše FFP2 maske brez ventila. Kadar mask ne nosimo, recimo ob druženju pri mizi s hrano in pijačo, poskrbimo, da so skupni prostori redno zračeni.

Še naprej velja, da je verjetnost okužbe na prostem bistveno manjša kot v zaprtem prostoru, zato lahko praznična druženja prestavimo tudi na prosto: sprehod v naravi ali druženje na zunanjih terasah gostinskih lokalov je precej bolj varno kot v njihovi notranjosti. Pri tem se tudi na prostem kljub vsemu poskušamo izogibati gneči. Ne pozabimo, da v praksi preverjanje PCT-pogoja v gostinskih lokalih ni vedno optimalno, kakor tudi ne prezračevanje, in to upoštevajmo pri odločitvi, ali bomo dalj časa preživeli v takšnem prostoru.

Pogumno naprej!

Mehurčki, ki smo jih svetovali lani, so še vedno dobra ideja, a zaradi pandemske utrujenosti bodo letos gotovo bolj “prepustni”. Zato se pogovorimo z osebami, ki jih bomo letos spustili v svoje “mehurčke”, in ne bodimo sramežljivi pri postavljanju zahtev glede testiranja ali zračenja. Praznično druženje bo za vse prijetnejše, če se bomo vsi počutili sproščene. Če se kljub temu okužimo — in do tega bo navkljub vsem omenjenim ukrepom še prihajalo –, je pomembno, da obvestimo vse osebe, s katerimi smo bili v bližnjem stiku v preteklih dneh. Zato si zapomnimo seznam oseb, s katerimi smo se družili, če jih bomo morali kontaktirati. Pri tem ostaja aplikacija #Ostanizdrav še vedno edini način, da obvestimo tudi osebe, ki niso med našimi kontakti. Če smo aplikacijo morda že imeli in jo vmes odstranili z naših pametnih telefonov, je zdaj dober čas, da jo spet namestimo.

Za nami je še eno naporno leto. Naj bo prehod v novo varen za nas vse. Se vidimo na drugi strani koledarja!