Kateri dejavniki vplivajo na odnos do cepljenja?

Prvi del rezultatov mednarodne raziskave o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covid-19 (POCP)

Na odnos do cepljenja najbolj vplivata zaskrbljenost zaradi možnosti stranskih učinkov in dvom v varnost cepiva

Predstavljamo prvi del rezultatov mednarodne raziskave, v kateri smo (še) necepljene osebe spraševali o odnosu do cepljenja in cepiv proti covid-19 in na sploh. Ko bodo tudi v drugih državah zaključili s pripravo podatkov, bomo opravili podrobnejše primerjalne analize, ki nam bodo dale celostno in pravo sliko o stališčih o cepljenju ter njihovi povezanosti s psihofizičnim počutjem in različnimi socio-demografskimi značilnostmi.

V Sloveniji je zbiranje podatkov potekalo od 16. do 23. aprila 2021, in sicer je spletno anketo prek panela JazVem izvedlo podjetje Valicon. Med panelisti, ki so se odzvali, je bilo 381 oseb (27 %) že cepljenih, zaradi česar niso ustrezali pogoju za sodelovanje. Z izpolnjevanjem vprašalnika je nadaljevalo le 1042 oseb, ki (še) niso bile cepljene.

V tem prispevku povzemamo nekaj ključnih ugotovitev te raziskave pri nas:

• Za 29 % vprašanih je bilo obdobje zadnjih 12 mesecev dokaj ali zelo težko. Še nekoliko več (36 %) pa jih je obdobje zaprtja javnega življenja doživljalo kot dokaj ali zelo težko.
• Od začetka epidemije je bilo 23 % vprašanih okuženih z virusom Sars-CoV-2. Pri 41 % okuženih učinki niso bili resni, pri 20 % so bili nekoliko resni, pri 31 % zmerno resni in pri 7 % zelo ali izredno resni.
• Dobra polovica vprašanih je zaradi virusa vsaj “zmerno zaskrbljena” (9 jih zelo in 2 % izredno), medtem ko je četrtina le nekoliko zaskrbljena, slaba četrtina (24 %) pa zaradi virusa sploh ni zaskrbljena.
• Kot prikazuje slika 1, se večini zdi najbolj zaskrbljujoč dejavnik morebitnih nepoznanih, nepredvidenih ali neodkritih učinkov cepiv. Kar 81 % vprašanih je označilo, da jih “vsaj nekoliko” skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti. Podobno je tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še nismo odkrili (78 %), in skoraj dve tretjini (66 %) jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene probleme pri otrocih.
• Nekoliko nižje, a še vedno visoko (med polovico in dvema tretjinama) je strinjanje s trditvijo o zavajanju in dobičkih podjetij ter različnih avtoritet v nasprotju s koristmi za ljudi. Pri tem je najvišje strinjanje s trditvama, da cepiva farmacevtskim podjetjem prinesejo veliko dobičkov, nimajo pa pozitivnih učinkov na običajne ljudi (64 % vprašanih vsaj nekoliko soglaša), in da avtoritete promovirajo cepljenje zaradi tehničnih dobičkov, ne zaradi zdravja ljudi (63 %); nekaj več kot polovica (54 %) je tudi prepričanih, da pomenijo programi za cepljenje veliko zavajanje.

Slika 1: Soglašanje s trditvami o negativnih učinkih cepljenja

• Tri trditve v sklopu opisujejo pozitivne učinke cepljenja, zato jih prikazujemo ločeno, na sliki 2. V primerjavi z negativnimi učinki so stopnje strinjanja tu nizke. Le četrtina (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se po cepljenju počutijo varno, in tretjina (33 %) se počuti zaščiteno. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni (38 %). Pri tem je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv (med 14 in 23 %).

Slika 2: Soglašanje s trditvami o pozitivnih učinkih cepljenja

• Skoraj 37 % vprašanih (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če bo cepivo proti covidu-19 na voljo in jim bo to priporočeno, medtem ko je 16 % neopredeljenih, skoraj polovica (47 %) pa jih (vsaj nekoliko) ne soglaša.
• Slika 3 prikazuje odstotke soglašanja po starostnih kategorijah: pripravljenost za cepljenje je najnižja pri starostni skupini od 30 do 44 let. Pri interpretaciji rezultatov za starostno skupino 60–75 let je treba upoštevati, da je pri tej skupini višji delež že cepljenih in ti niso sodelovali v anketi.

Slika 3: Soglašanje s trditvijo o nameri cepljenja

• Slika 4 prikazuje, da bi več kot dve tretjini (68 %) najraje izbralo Pfizer, tik za tem je Moderna (66 %), precej visoko sta tudi Sputnik (57 %) in J&J (52 %), najmanj pa bi jih izbralo cepivo AstraZeneca (31 %).

Slika 4: Priljubljenost različnih znamk cepiv

• Pri 81 % vprašanih na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi mogočih stranskih učinkov in pri 77 % varnost cepiva (slika 5).
• Pri dveh tretjinah (67 %) vprašanih je med glavnimi zadržki to, da je cepivo novo, zato bi si želeli najprej videti, kako cepiva delujejo pri drugih ljudeh.
• 62 % vprašanih se je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva.
• Za dobro polovico (51 %) je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.

Slika 5: Razlogi, ki vplivajo na odnos do cepljenja

Vprašalnik je vključeval še vprašanja o zadovoljstvu z življenjem na splošno, o fizičnem in psihičnem počutju, lestvico simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, vprašanja o viru informacij o cepljenju, stopnjo religioznosti ter druge demografske podatke. Ko bodo tudi v drugih državah (Romuniji, na Madžarskem in na Poljskem) zaključili s pripravo podatkov, bomo opravili podrobnejše primerjalne analize.

Povzetek: Čeprav je tri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno. Med razlogi za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost zaradi varnosti cepiva.

*Podrobneje o vzorcu: Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Sodelovanje je bilo prostovoljno in ni vključevalo nagrade. Podatki so uteženi tako, da se vzorec na podlagi demografskih značilnosti ujema s populacijo. Rezultati predstavljajo stališča in mnenja v okviru določenega anketnega vprašalnika, kar je skupaj s stopnjo sodelovanja in velikostjo vzorca potrebno upoštevati pri njihovem razumevanju.

Velikost vzorca: K sodelovanju je bilo povabljenih 3143 panelistov, starih od 18 do 75 let, odzvalo pa se jih je 1423 (45 %). Od tega jih je bilo 381 (27 %) že cepljenih, zato niso ustrezali merilom za sodelovanje. Tako je vprašalnik v celoti izpolnilo 1042 oseb.

Avtorji: Ana Slavec, Mojca Šoštarič Zvonar in Janez Štebe.

Hvala podjetju Valicon za zbiranje in pripravo podatkov ter ekipi Sledilnik COVID-19 za pomoč pri prevajanju, testiranju in jezikovnem pregledu vprašalnika ter tega prispevka.

Sledilnik je znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — za boljši danes in jutri vseh nas.

Prizadevanja naše prostovoljne skupnosti za objavo in analizo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja lahko podprete z deljenjem objav ali s prispevki: hvala, ker vam ni vseeno!