Kdo še sploh hodi na obiske?

Rezultati raziskave »Kako paziš nase in na druge?«

Prejšnji teden smo predstavili ključne ugotovitve spletne ankete Kako paziš nase in na druge?, ki smo jo COVID-19 Sledilnik in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon. Ugotovili smo, da je bila v drugem tednu novembra večina delovno aktivnih še vedno na delovnem mestu, čeprav bi lahko nekateri med njimi opravljali delo od doma in s tem zmanjšali delovne stike.

Tudi tokrat se v analizi omejujemo na nacionalno reprezentativni vzorec 527 članov spletnega panela JazVem.si v okviru projekta #Novanormalnost. V tem prispevku se osredotočamo na obiskovanje v prostem času — gre za obiske gospodinjstev, v katerih vprašani ne živijo, in sicer za druženje v zaprtih prostorih. O druženju na zunanjih površinah smo spraševali posebej.

Izpostavljamo:

• V drugem tednu novembra dobra polovica sodelujočih v prostem času ni obiskala nobenega tujega gospodinjstva.
• 27 % jih je obiskalo eno gospodinjstvo, v katerem ne živijo. O razlogih za obisk nismo spraševali, vendar domnevamo, da gre tukaj v določeni meri za obiske znotraj ozkega družinskega kroga ter pomoč najbližjim.
• Dve tuji gospodinjstvi je obiskalo 10 % vprašanih.
• Še ostaja delež prebivalstva, ki obiskov ni bistveno omejil (6 % jih je obiskalo tri do štiri tuja gospodinjstva, 4 % pa pet ali več tujih gospodinjstev v enem tednu).
• Glede na to, da je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je teh 10 % vzorca v drugem tednu novembra v povprečju imelo stik z več kot desetimi osebami.
• Izjemno zaskrbljujoče je dejstvo, da je ravno v skupini 103 ljudi, ki poroča o dveh ali več obiskih v enem tednu, največ takih s simptomi okužbe z novim koronavirusom — o dveh ali več simptomih okužbe s SARS-CoV-2 poroča kar 23 % ljudi iz te skupine. V tej skupini je tudi največ ljudi (14 %) odgovorilo, da so bili v preteklih 14 dneh v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba SARS-CoV-2.

Sodelujoče smo razdelili v štiri skupine glede na njihovo aktivnost — odhod na delovno mesto in na obiske:

1/ Ne hodijo ne na delo ne na obiske
Ta skupina predstavlja 36 % vzorca. Gre za del prebivalstva, katerega vedenje je najbolj varno — v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so delali od doma, poleg tega pa tudi niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let.
V tej skupini je delež tistih, ki so zelo zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, največji izmed vseh štirih skupin — 24 %. Prav tako je v tej skupini največji delež tistih, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje — 38 %. Ljudje iz te skupine trenutno stanje sicer relativno dobro prenašajo; da se jim zdi stanje kritično ali celo povsem brezupno, je odgovorilo 10 % vprašanih iz te skupine.

2/ Hodijo na delo, ne hodijo na obiske
Sem spada 17 % vprašanih, gre za predstavnike delovno aktivnega prebivalstva, ki so v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obenem pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški v starosti od 30 do 59 let.
Delež zelo zaskrbljenih zaradi koronavirusa je najmanjši od vseh štirih skupin, le 13 %. Tretjina ljudi v skupini je zaskrbljena za svoje zdravje. Tako kot prva tudi ta skupina dobro prenaša trenutne razmere — le 9 % jih stanje zaznava kot kritično ali povsem brezupno.

3/ Ne hodijo na delo, hodijo na obiske
V tej skupini je 30 % sodelujočih v raziskavi, ki v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so (večinoma) delali od doma, ob tem pa so obiskali vsaj eno gospodinjstvo. Nadpovprečno so v tej skupini zastopane ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe v bolniškem staležu ter osebe, ki so zaradi epidemije izgubile zaposlitev.
Od vseh štirih skupin je v tej skupini največji, kar 30-odstotni delež tistih, ki niso zaskrbljeni zaradi virusa ali jih ta skrbi le malo. Obenem je to skupina, v kateri največ ljudi, kar 20 %, trenutno stanje doživlja kot kritično ali celo povsem brezupno.

4/ Hodijo na delo in na obiske
V to najbolj tvegano skupino za širjenje virusa se je uvrstilo 17 % anketirancev. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi vsaj eno tuje gospodinjstvo. Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je vsaj za del teh obiskov razlog varstvo otrok. Tako kot v drugi skupini so tudi tukaj nadpovprečno zastopani moški od 30. do 59. leta starosti. Tudi delež zaskrbljenih glede koronavirusa in lastnega zdravja je v tej skupini enak kot v drugi skupini, ki hodi na delo, ne pa tudi na obiske.

Zaključek: Čeprav se delež prebivalstva, ki v drugem tednu novembra obiskov ni omejil (potrjeni trije obiski ali več), ne zdi velik, to pomeni ob 10 % prebivalstva približno 200.000 ljudi. Dodatnih 10 % je v enem tednu obiskalo dve tuji gospodinjstvi. Izjemno zaskrbljujoče je dejstvo, da je ravno v skupini ljudi, ki še vedno hodijo na obiske, skoraj četrtina takih, ki poročajo o dveh ali več simptomih okužbe z novim koronavirusom.

Za več podrobnosti o značilnostih posameznih skupin vas vabimo k nadaljnjemu branju v bolj podrobnem prispevku Kdo še hodi na obiske? — podrobnejša analiza.

Omejitev raziskave: Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, v katerem niso zajeti ljudje, ki so zavrnili članstvo v panelu. Spletni panel Jazvem.si je sicer eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Stopnja sodelovanja udeležencev pri posamezni anketi je višja od 60 %. Reprezentativnost anket v panelu je bila večkrat dokazana s primerljivimi objektivnimi podatki, nazadnje v primeru raziskave uporabe turističnih bonov, v kateri se je izmerjeni anketni rezultat povsem ujemal z uradnimi podatki, ki jih je sporočil FURS.

Velikost vzorca: Velikost vzorca v tej raziskavi je enaka kot v raziskavi #Novanormalnost, torej n = 527. Pri vzorcu te velikosti so po kriteriju koeficienta CV < 20 izmerjene ocene relativno zanesljive za vse deleže nad 4 %.

Sodelujoči: Janez Žibert, Ana Slavec, Sanja Zupanič, Zarja Muršič, Andraž Zorko, Roman Luštrik, Andrej Srakar