Več kot preveč

Vsaka smrt je smrt preveč. Novi podatki za november — presežna umrljivost v letu 2020.

AŽURIRANO 9.12.2020

Na podlagi tedenske osvežitve podatkov o umrlih iz centralnega registra prebivalstva, ki so osnova za izračune grafov presežnih smrti, smo posodobili prikaze, ki sedaj vključujejo tudi podatke za zadnji teden novembra.
V tem, 48. tednu ( 23. 11. 2020 dalje), je umrlo skupno 755 ljudi, kar je 94 % nad petletnim povprečjem. V istem tednu je zaradi covida-19 potrjeno umrlo 332 bolnikov, kar predstavlja 85 % smrti, ki bi jih sicer pričakovali glede na večletno povprečje.

Zaradi administrativnih postopkov in preverjanj se vnosi večkrat dopolnjujejo; z novimi podatki je tako prišlo tudi do popravkov vnosov smrti za prejšnji teden, ki so objavljeni v besedilu spodaj. Sedaj vemo, da je bilo v 47. tednu skupaj 730 smrti (ne le 672), kar je 89 % nad večletnim povprečjem (in ne 74%).

Podobne sprotne dopolnitve za nazaj pričakujemo tudi v prihodnje, vendar menimo, da je v tem primeru bolj pomembno, da imamo ažurno sliko, četudi na deloma nepopolnih podatkih, saj tudi ti dovolj natančno podajajo informacijo o presežnih smrtih. Bolj stabilne (a še vedno nedokončne) podatke objavlja SURS, ki je ravno objavil podatke o presežnih smrtih za oktober.

Koliko preveč?

Vsaka smrt je smrt preveč. Kolikšna bo presežna umrljivost v letu 2020?
(objavljeno 2/12/2020)

Dnevno objavljeno število umrlih zaradi novega koronavirusa je samo eden od načinov, kako lahko merimo človeški davek novega koronavirusa. Ta številka namreč ne zajame vseh učinkov, ki jih ima epidemija na smrtnost.

Po eni strani zajame samo potrjene smrti, čeprav lahko sklepamo, da je zaradi načina poročanja neposrednih žrtev verjetno več, kot jih beleži dnevna statistika iz bolnišnic in DSO-jev. Po drugi strani pa imata pandemija in delno zaprtje družbe, ki jo spremlja, tudi mnoge posredne učinke na smrtnost.

Primerjava umrljivosti s prejšnjimi leti

Za boljšo predstavo o tem, kakšna je dejanska slika umrljivosti med pandemijo, moramo pogledati, kako se število smrti v tem obdobju razlikuje od prejšnjih let. Na spodnjem grafu so tedenske številke umrlih za letošnje leto, prikazane ob podatkih za prejšnjih deset let. Pri tem je opazna izrazita sezonskost smrtnosti: poleti je smrti manj kot v zimskih mesecih.

Drugo, kar lahko opazimo v zgodovinskih podatkih, so precejšnje razlike med leti. Posebej izstopa začetek leta, ko najverjetneje zaradi različno močnih epidemij gripe in različno hudih zim prihaja do občutnih nihanj med leti.

Najbolj pa izstopa zadnjih šest prikazanih tednov letošnjega leta (vijolična črta), ko se število smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povprečja.

Kaj pomeni presežna umrljivost?

Presežna umrljivost je statistični izraz za presežek števila umrlih v primerjavi s tem, kar bi pričakovali glede na število umrlih v istem obdobju v preteklih letih. Najbolj preprosto jo lahko izračunamo tako, da vzamemo povprečje za prejšnjih nekaj let in z njim primerjamo letošnje podatke. Na spodnjem grafu je z rdečo črto prikazana presežna smrtnost v letošnjem letu glede na obdobje 2015–2019. Tako vidimo, da se število smrti sredi novembra dvigne tudi do 80 % nad pričakovanim številom smrti.

Ti podatki (ki so za zadnja dva tedna nepopolni, zato jih ne prikazujemo) so iz centralnega registra prebivalstva in zajemajo vse smrti v Sloveniji (in Slovencev v tujini) ne glede na njihov vzrok. Na grafu so z vijolično barvo predstavljene potrjene smrti zaradi covida-19. V zadnjem tednu, za katerega so trenutno že na voljo podatki ( 47. teden, ki se je začel 16. 11. 2020), je umrlo skupno 672 ljudi, kar je 74 % nad petletnim povprečjem. V istem tednu je zaradi covida-19 potrjeno umrlo 255 bolnikov, kar predstavlja 66 % smrti, ki bi jih sicer pričakovali.

Kako interpretirati krivulji?

Na videz dobro ujemanje obeh krivulj nikakor ni samoumevno. Velik razkorak med krivuljama bi lahko pomenil veliko covid smrti, ki ostanejo neregistrirane, ali pa veliko smrti zaradi neposrednih posledic pandemije, na primer oteženega dostopa do zdravstvenih storitev. Ravno tako bi bila lahko rdeča črta pod vijolično. V tem primeru bi bila ena možna razlaga zmanjšano število smrti zaradi pandemije, na primer zaradi manj nesreč v prometu, pri delu ali gospodarske recesije na splošno (kar v nasprotju s pričakovanim običajno zmanjša smrtnost). Druga možna razlaga bi lahko bila, da bi pomemben delež umrlih zaradi covida-19 umrl tudi sicer, in tako v tem smislu ne predstavljajo »presežka«.

V resnici vse te štiri razlage držijo vsaj do neke mere: del covid smrti je še neregistriranih, del umrlih zaradi covida bi umrl v vsakem primeru, del smrti je preprečilo zaprtje družbe, ki smo mu priča, del pa jih je to isto zaprtje družbe pospešilo. Koliko jih lahko razvrstimo v katero kategorijo, bomo lahko ugotavljali šele, ko bo ta val že daleč za nami in bodo znani natančnejši podatki o vzrokih smrti.

Toda že zdaj vemo, da je neto učinek izrazito povišanje skupnega števila smrti, ki dramatično odstopa od prejšnjih let in je že primerljivo z državami, ki so jo v prvem valu odnesle najslabše.

Presežne smrti v drugih državah

Na spodnjem grafu so na podoben način prikazani podatki o presežnih smrtih za izbrane tri države (več držav lahko primerjate na strani Our World in Data). Izstopata predvsem izjemno visoka vrhova presežnih smrti v Španiji in Italiji med prvim valom, vidimo pa tudi avstrijski vzpon v drugem valu.

Naš drugi val je že videti primerljiv z italijanskim prvim valom.* Zaradi zamudnega načina zbiranja in poročanja teh podatkov so objavljeni tudi več tednov ali celo mesecev kasneje, zato za veliko držav drugi val še ni dobro prikazan v OWID podatkih; to velja tudi za Slovenijo na njihovem prikazu.

Breme epidemije

Presežne smrti predstavljajo bolj celovit način primerjave posledic pandemije med državami, saj gre za statistiko, ki zajema vse smrti ne glede na to, ali so neposredno ali posredno žrtve pandemije. Kljub temu pa ne moremo samo na podlagi presežne smrtnosti sklepati o tem, kje je virus najbolj pustošil, saj presežna smrtnost v pomembni meri odraža tudi strukturo in navade prebivalstva, kako uspešno so se države spopadle z epidemijo ter kako robustni so njihovi zdravstveni sistemi, sistemi socialne oskrbe in ekonomske podpore.

Ko enkrat začnejo ti sistemi popuščati, se poveča smrtnost ne glede na vzrok. Marca je bilo ključno sporočilo »sploščimo krivuljo«, zdaj je skrajni čas, da jo tudi zares sploščimo!

* Ker uporabljamo na naših grafih »surove« administrativne podatke iz centralnega registra prebivalstva (s katerim upravlja MNZ), ti niso popolnoma primerljivi s prikazanimi podatki za druge države. Metodologija priprave podatkov, ki se uporabljajo na grafu OWID, upošteva samo smrti tistih, ki imajo običajno prebivališče v državi. Takšni so pri nas podatki, ki jih pripravlja SURS in so za tovrstne primerjave bolj primerni, a žal niso tako ažurni kot uporabljeni. V obeh primerih pa so podatki za 2020 zaenkrat začasni in so popravki še mogoči.

Sledilnik.org