Obiski in širjenje virusa

(Podrobnejša analiza ankete Kako paziš nase in na druge?)

Prejšnji teden smo predstavili ključne ugotovitve spletne ankete “Kako paziš nase in na druge?”, ki smo jo COVID-19 Sledilnik in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon. Ugotovili smo, da je bila v drugem tednu novembra — obdobju, na katerega so se nanašala vprašanja — večina delovno aktivnih še vedno na delovnem mestu, čeprav bi lahko nekateri med njimi opravljali delo od doma ter s tem zmanjšali delovne stike.

Tudi tokrat se v analizi omejujemo na nacionalno reprezentativni vzorec 527 članov spletnega panela JazVem v okviru projekta #Novanormalnost, medtem ko bomo odgovore 5744 oseb, ki so sodelovali v kopiji ankete, ki smo jo vzporedno razširili po socialnih omrežjih, analizirali ločeno.

V drugem tednu novembra je 47 % sodelujočih v prostem času obiskalo vsaj eno gospodinjstvo. O razlogih za obisk nismo spraševali, vendar domnevamo, da gre v določeni meri za obiske znotraj ozkega družinskega kroga ter pomoč najbližjim. Dve ali več tujih gospodinjstev je obiskalo 20 % vprašanih, polovica teh pa je v enem tednu obiskala 3 ali več tujih gospodinjstev. Če je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2.5 člana, je teh 10 % vzorca v drugem tednu novembra v povprečju prišlo v stik z več kot desetimi osebami.

Izjemno zaskrbljujoče je dejstvo, da je med 239 osebami, ki so bile na vsaj enem obisku, 8 % bilo v preteklih 14 dneh v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba SARS-CoV-2, in 15 % jih je imelo dva ali več simptomov COVID-19. Če se omejimo le na 103 osebe, ki so bile na dva ali več obiskih, pa sta odstotka še višja: 14 % jih je bilo v tveganem stiku, z dvema ali več simptomi pa jih je bilo kar 23 %.

V nadaljevanju smo sodelujoče razdelili v štiri skupine glede na to, ali hodijo na delo in na obiske:

• Skupina “Ne hodijo na delo ne na obiske” predstavlja 36 % vzorca. Gre za del prebivalstva, katerega vedenje je najbolj varno — v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so delali od doma, poleg tega pa tudi niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let.
• V skupino “Hodijo na delo, ne hodijo na obiske” spada 17 % vprašanih. Gre za predstavnike delovno aktivnega prebivalstva, ki so v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obenem pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški v starosti od 30 do 59 let.
• V skupini “Ne hodijo na delo, hodijo na obiske” je 30 % sodelujočih v raziskavi, ki v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so (večinoma) delali od doma, ob tem pa so obiskali vsaj eno gospodinjstvo. Nadpovprečno so v tej skupini zastopane ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe v bolniškem staležu ter osebe, ki so zaradi epidemije izgubile zaposlitev.
• V skupino “Hodijo na delo in na obiske”, ki je najbolj tvegana za širjenje virusa, se je uvrstilo 17 % anketirancev. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi vsaj eno tuje gospodinjstvo. Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je vsaj za del teh obiskov razlog varstvo otrok. Tako kot v drugi skupini so tudi tukaj nadpovprečno zastopani moški od 30. do 59. leta starosti.

Da bi bolje razumeli, zakaj nekateri še vedno obiskujejo druga gospodinjstva, smo skupine primerjali po odgovorih na ostala vprašanja. Zanimive razlike med skupinami so se pokazale pri vprašanjih o zaskrbljenosti zaradi širjenja novega koronavirusa, zaskrbljenosti za lastno zdravje, percepciji trenutne situacije in oceni, ali sodijo med rizične osebe.

Skoraj četrtina (24 %) oseb, ki ne hodijo ne na delo, ne na obiske, je zelo zaskrbljenih zaradi virusa, kar je znatno več, kot v ostalih treh skupinah. V drugi in četrti skupini, kjer so osebe, ki hodijo na delo, je takih oseb le okrog 13 %. Zanimivo je, da je med tistimi, ki hodijo le na delo, a ne na obiske, kar 11 % ni zaskrbljenih zaradi koronavirusa, medtem ko je v skupini tistih, ki hodijo tako na delo kot na obiske takih le 6 % in je 64 % njih dokaj zaskrbljenih zaradi koronavirusa.

V vseh štirih skupinah je približno polovica sodelujočih odgovorila, da se jim situacija zdi neprijetna, utrujajoča. Le ena sedmina situacijo doživlja kot kritično, na trenutke kaotično, ali celo kot povsem brezupno, nekoliko več pa jih je v tretji skupni, ki ne hodi na delo, a hodi na obiske (20 %). Približno četrtini se situacija zdi sprejemljiva, nekako gre, značilno manj jih je le v četrti skupini, ki hodi tako na obiske kot na delo (15 %). Približno osmini pa se situacija zdi normalna ali celo povsem normalna. Nekoliko bolj izrazito je to pri obeh skupinah (drugi in četrti), ki še vedno hodita na obiske (14 %).

Kot verjetno ali zagotovo rizične se je opredelilo 37 % oseb, kar se sklada z oceno deleža oseb, ki naj bi imele povečale tveganje za težji potek koronavirusne bolezni, kar smo pri Sledilniku ocenili na podlagi podatkov NIJZ o kroničnih boleznih. Od ostalih vprašanih 9 % tega ne zna oceniti, 30 % jih meni, da bolj verjetno niso, 23 % pa, da zagotovo niso rizični. Slednji izstopajo v skupini “Hodi na delo in na obiske”, kjer jih je 34 %, medtem ko se je v prvi in drugi skupini, ki zajemata osebe, ki ne hodijo na obiske (razen dela) kot povsem nerizične ocenilo le 20 % vprašanih.

Če povzamemo, na obiske torej še vedno hodijo tisti, ki bolj pesimistično zaznavajo situacijo (predvsem med tistimi, ki ne hodijo na delo) in tisti, ki menijo, da ne spadajo v tvegano skupino (predvsem med tistimi, ki hodijo na delo). Da bi zmanjšali število stikov, bi pristojni torej morali opozarjati, da ima virus lahko neprijetne posledice tudi za tiste, ki nimajo tveganja za hujši potek, ter razmisliti, kako zmanjšati neprijetne občutke, povezane z življenjem v novih razmerah, da bi situacijo manj ljudi dojemalo kot neprijetno ali celo povsem brezupno. Predvsem pa poskrbeti, da širjenje virusa zajezimo in se čim prej vrnemo v bolj vsakdanje razmere.

Omejitev raziskave: Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, v katerem niso zajeti ljudje, ki so zavrnili članstvo v panelu. Spletni panel Jazvem.si je sicer eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Stopnja sodelovanja udeležencev pri posamezni anketi je višja od 60 %. Reprezentativnost anket v panelu je bila večkrat dokazana s primerljivimi objektivnimi podatki, nazadnje v primeru raziskave uporabe turističnih bonov, v kateri se je izmerjeni anketni rezultat povsem ujemal z uradnimi podatki, ki jih je sporočil FURS.

Velikost vzorca: Velikost vzorca v tej raziskavi je enaka kot v raziskavi #Novanormalnost, torej n = 527. Pri vzorcu te velikosti so po kriteriju koeficienta CV < 20 izmerjene ocene relativno zanesljive za vse deleže nad 4 %.

Sodelujoči: Ana Slavec, Janez Žibert, Zarja Muršič, Sanja Zupanič, Andraž Zorko, Roman Luštrik, Andrej Srakar