Presežna umrljivost v letu 2020
Končni podatki
Presežne smrti merijo odstopanje letnega števila vseh smrti od večletnega povprečja — in so zato tisti zadnji, najbolj žalosten in hkrati tudi najbolj celovit kazalec neposrednih in posrednih posledic epidemije pri nas in po svetu.
V letu 2020 smo imeli v Sloveniji več kot 3600 smrti nad običajnim povprečjem; v določenih mesecih je bila umrljivost celo za več kot 80 % višja kot običajno. Toliko več ljudi je lani umrlo zaradi epidemije. To je več kot 1700 dodatnih smrti na milijon prebivalcev. Res največ na svetu?
Zakaj presežna umrljivost in ne kak drug kazalnik?
Posledice epidemije zaznavamo na vseh področjih življenja — tudi pri številu smrti. Tako kot za druge kazalnike tudi za kazalnike umrljivosti velja, da imajo vsi svoje prednosti in pomanjkljivosti. Zato se pri Sledilniku poskušamo izogibati osredotočanju na samo eno številko, ki naj bi opisovala stanje, ampak skušamo kompleksnost situacije prikazati z več strani — tudi z več kazalniki –, če le imamo na razpolago ustrezne podatke.
Pred kratkim smo pisali o razlikah med dvema različnima načinoma beleženja smrti, ki so posledica covida-19. Gre za ažurno vladno poročanje o umrlih na covid oddelkih v bolnišnicah in domovih za ostarele ter za poročanje NIJZ o umrlih, ki so imeli v preteklih 28 dneh potrjeno okužbo. Vsak od teh podatkov je lahko deležen kritik, saj njuni definiciji nista čisto takšni, kot bi si morda želeli. Zato se nam zdi za celovito sliko učinkov epidemije v Sloveniji pomembno prikazovati tudi presežne smrti.
Prednost spremljanja presežnih smrti je, da se ni treba zatikati pri izbiri med smrtmi “s covidom-19” in smrtmi “zaradi covida-19”, ampak se lahko kompleksnemu vprašanju vzrokov smrti povsem izognemo.
Namesto neposrednega vpliva te bolezni na umrljivost se raje vprašamo, kakšne posledice na umrljivost ima epidemija kot celota. Torej ne samo bolezen sama, temveč tudi ukrepi, ki jo spremljajo. Ukrepi, ki pomembno usmerjajo naše obnašanje, vplivajo na naše okolje, življenjske razmere in počutje ter omejujejo naš dostop do zdravstvenih in drugih storitev.
Zanima nas, koliko več ljudi je umrlo, kot bi sicer pričakovali — ne glede na neposredni vzrok njihove smrti –, saj s tem lahko kar najbolj celovito ocenimo posledice koronakrize na umrljivost v državi.
Kako merimo presežno umrljivost?
Presežne smrti predstavljajo odklon od pričakovanega števila smrti v neki populaciji. (Lahko imamo tudi primanjkljaj, a o tem več v zaključku.) Prvo vprašanje je torej: koliko smrti smo pričakovali? Za hiter približek bi lahko preprosto vzeli število smrti v prejšnjem letu. A število smrti variira od leta do leta, še bolj pa od meseca do meseca. Če že tako majhno število prebivalcev Slovenije razdelimo v še manjše podskupine, na primer po spolu, starosti ali kraju prebivanja, so te variacije še večje in zgolj lansko leto ni več tako dobra primerjava. Zato je za primerjavo bolje vzeti večletno povprečje, da se variacije izravnajo.
Če bi hoteli biti res natančni, bi morali upoštevati tudi dejstvo, da sta se v vseh teh letih spremenili tako velikost prebivalstva kot starostna struktura (kar je v našem primeru še bolj pomembno). Če se prebivalstvo stara, kot naše se, se poveča tudi pričakovano število smrti. A hkrati se v vseh starostnih skupinah tudi zmanjšuje stopnja umrljivosti: letos ima 80-letnik večjo možnost za daljše življenje, kot jo je imel 80-letnik pred desetimi leti. Takšen model je mogoče narediti in tako določiti pričakovano število smrti, a smo se odločili za enostavnejši pristop, ki ga je tudi lažje razložiti: pričakovane smrti preprosto izračunamo tako, da vzamemo povprečje smrti zadnjih petih let, v našem primeru od leta 2015 do 2019. Več kot toliko bi bilo problematično ravno zaradi sprememb v strukturi prebivalstva in stopnjah umrljivosti, manj pa ne bi zaobjelo dovolj medletnih variacij. To metodo uporablja večina statističnih uradov, vključno z našim SURS-om, kar olajšuje tudi mednarodne primerjave.
Naslednje vprašanje je, katere podatke uporabiti. Tu je v mednarodnih primerjavah precej ustaljena definicija smrti, ki jo uporablja tudi SURS: število umrlih, “ki običajno prebivajo na območju države”. To so tudi podatki, ki jih SURS poroča številnim mednarodnim portalom, kot so EuroMOMO, Human Mortality Database in Eurostat. Težava s temi podatki je precejšnja zamuda pri poročanju. Tako je SURS na svoji strani šele pred nekaj dnevi poročal o podatkih za december. Zato smo se pri Sledilniku odločili, da na naših grafih uporabljamo drugi vir: Centralni register prebivalstva (CRP), katerega skrbnik je MNZ.
V CRP-ju so surovi administrativni podatki iz matičnih in drugih registrov, zajemajo pa vse prebivalce Slovenije kot tudi Slovence, ki živijo v tujini. To pomeni, da v osnovi zajemajo malce večje prebivalstvo kot podatki SURS. Toda to ni tako velik problem, kot bi si morda mislili, saj primerjamo isto populacijo s prejšnjimi leti: če je ta večja, je več tudi smrti in presežek ostane približno isti. Res pa je, da je število smrti zaradi covida-19 v tujini drugačno od našega, odvisno od stanja epidemije v posameznih državah. Tako je v tujini leta 2020 za covidom-19 umrlo manj ljudi kot pri nas, kar seveda pomeni, da je umrlo tudi manj Slovencev, ki tam živijo. To lahko tudi preverimo na spodnjem grafu, kjer primerjamo presežne smrti, ki smo jih izračunali na podlagi podatkov CRP, s podatki, ki jih je do zdaj objavil SURS. Vidimo, da se po posameznih mesecih oba vira razlikujeta le za nekaj odstotnih točk in so podatki SURS pričakovano malce višji.
Za nas je namreč ključno, da so podatki CRP na voljo hitreje kot podatki SURS. Res je, da so še nepopolni in se sproti dopolnjujejo za nazaj, toda te dopolnitve niso velike. Zato so podatki primerni za sprotno spremljanje presežnih smrti na naši strani. Tako za podatke CRP kot za podatke SURS velja, da so (predvsem zaradi postopkov poročanja in verifikacije) še deloma nepopolni in bo do popravkov še prihajalo, vendar ti ne vplivajo bistveno na splošne zaključke.
Kako smo zaključili leto 2020?
V letu 2020 je po podatkih CRP (vnos do 5. 2. 2021) umrlo 24.777 oseb. Kako se to primerja s podatki prejšnjih petih let? Od leta 2015 do 2019 je na leto povprečno umrlo 21.129 oseb. Razlika med tema dvema vrednostma, torej 3.648, predstavlja presežno število umrlih v prejšnjem letu. To je 17,3 odstotka več od petletnega povprečja.
Morda se dobrih 17 % ne zdi veliko, zato poglejmo, kako se ta presežek primerja s siceršnjimi letnimi odstopanji od povprečja. Kot je vidno iz spodnje preglednice, so smrti v preteklih letih odstopale le okoli odstotek ali dva od povprečja, tako da je že na prvi pogled očitno, da predstavlja lansko leto izjemen odklon od pričakovanega. Gledano drugače: 17 % več smrti v letu 2020 je toliko, kot če bi leto trajalo 63 dni oziroma dva meseca več.
Če pogledamo po mesecih, lahko v spodnji preglednici vidimo, da je bilo leto 2020 (kar se tiče presežnih smrti) dokaj povprečno do avgusta, ko smo zabeležili 0,9 % več smrti kot v istem obdobju v letih 2015 do 2019 (kumulativne vrednosti v zadnjem stolpcu). V vsakem od zadnjih štirih mesecev leta 2020 je bilo zabeleženih vsaj 10 % več smrti, kot je petletno povprečje (presežki po mesecih v predzadnjem stolpcu). Najbolj izstopata november in december 2020 z 89,1 % oziroma 77,4 % večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru v obdobju 2015 do 2019. Za razliko od mnogih drugih držav je bil vpliv prvega vala na presežno umrljivost torej povsem zanemarljiv, vpliv drugega pa žal prav nasprotno.
Dodatno izrazit presežek smrti v zadnjih dveh mesecih preteklega leta pokaže podatek, da sta bila med letoma 2010 in 2019 zgolj dva dneva, v katerih je umrlo 100 ali več ljudi (dnevne podatke imamo na voljo od leta 2010). V letu 2020 je bilo takih dni kar 43, vsi pa so bili v novembru ali decembru 2020. Prvih 30 dni z največjim številom smrti v obdobju od 2010 do 2020 je bilo zabeleženih v novembru ali decembru 2020.
Veliko večino presežnih smrti predstavljajo umrli v najvišjih starostnih skupinah. Starostna skupina nad 72 let predstavlja 72 % vseh presežnih smrti, starostna skupina 62–71 let pa še dodatnih 16 %. Za občutek: za starostno skupino 70–74 let je v Sloveniji pričakovano trajanje življenja še nadaljnjih 14,3 let za moške in 17,3 let za ženske.
Podatki, ki jih dobimo iz CRP, imajo navedeno tudi upravno enoto, v kateri je bila smrt registrirana, zato je mogoče spremembe v umrljivosti za lansko leto analizirati tudi geografsko. Pri tem pa se je treba zavedati, da manjša kot je geografska enota, ki jo opazujemo, večji vpliv imajo lahko običajne letne variacije ter spremembe v starostni strukturi in velikosti prebivalstva.
Zato smo pri geografskih primerjavah uporabili stopnjo umrljivosti na 1.000 prebivalcev, saj tako upoštevamo tudi spremembe v velikosti regij ali upravnih enot skozi čas. Na spodnjem grafu lahko vidimo, da se je stopnja umrljivosti (število umrlih na 1.000 prebivalcev) leta 2020 povečala v prav vseh regijah v primerjavi s povprečjem 2015–19. Najbolj izstopa Pomurje, ki je bilo že prej na vrhu lestvice in je to nezavidljivo prednost še povečalo. Tudi vrstni red regij se ni kaj bistveno spreminjal; izstopa predvsem Goriška z najbolj vodoravno črto, kar pomeni, da se je tam stopnja umrljivosti lani najmanj povečala.
Na spodnjem zemljevidu so regije obarvane glede na to, koliko se je povečala njihova stopnja umrljivosti v primerjavi s preteklimi leti. Za največ, skoraj 25 %, se je povečala na Koroškem (na zgornjem grafu ima Koroška najbolj strmo črto), sledita Posavska in Pomurska regija z več kot 21-odstotnim povečanjem, za najmanj pa, kot smo že videli, se je stopnja umrljivosti povečala na Goriškem ter tudi v Primorsko-notranjski in Osrednjeslovenski regiji.
Kaj pa primerjava z drugimi državami?
Ker se v večini držav srečujejo s podobnimi zamiki v registraciji in poročanju smrti, imamo zaenkrat le malo držav, s katerimi lahko že primerjamo celoletne številke, torej slovenske vrednosti 17,3 % po podatkih CRP oz. 18,1 % po metodologiji SURS. Verjetno ni prav presenetljivo, da nam je najbliže Belgija, kjer so zabeležili 16,2 % več smrti kot v 2015–19, še višje je Rusija z 18 %, a je primerjava le s podatki za 2019. V Franciji znaša presežek glede na prejšnji dve leti 9 %, na Nizozemskem je ocena 10 % presežnih smrti, upoštevajoč podatke za prejšnjih pet let, na Portugalskem pa po preliminarnih podatkih ravno tako 10 %. Več podatkov skupaj z leti, ki so uporabljena kot osnova za izračun presežkov, je v spodnji preglednici.
Kot rečeno, za večino držav še niso na voljo podatki za zaključeno leto 2020, toda za primerjavo presežnih smrti po posameznih tednih so na voljo izvrstni prikazi na straneh Economista, Our world in Data ter EuroMOMO, kjer je vključenih več držav, vsi pa vključujejo tudi podatke za Slovenijo, kot jih poroča SURS.
Kako presežne smrti interpretiramo skupaj s podatki o umrlih zaradi covid-19
Ugotovili smo že, da nam presežna umrljivost omogoča drug pogled na posledice epidemije za umrljivost. Drugi kazalniki umrljivosti v Sloveniji — dnevni podatki, ki jih poroča vlada, in podatki NIJZ-ja — imajo vsi svoje pomanjkljivosti. Prva številka, ki zajema samo smrti v bolnišnicah in DSO-jih, recimo ne vključuje smrti zunaj teh ustanov, torej smrti v domači oskrbi. Definicija, ki jo uporablja NIJZ, pa se tudi lahko zdi sporna, saj kot covid smrti upošteva vse osebe, ki so umrle v 28 dneh po potrjeni okužbi. To po eni strani pomeni, da so vanjo zajete tudi smrti zaradi drugih vzrokov, hkrati pa po drugi strani niso zajete smrti, ki so očitno posledica bolezni covid-19, a je od prvotne okužbe minilo več kot en mesec.
Kljub vsem pomanjkljivostim nam spodnji graf, ki skupaj prikazuje vladne številke (vijolična ploskev), podatke NIJZ (vijolična črta) in presežne smrti (rdeča črta), pomaga sestaviti bolj celovito sliko. Vse tri krivulje se namreč presenetljivo dobro ujemajo. Pričakovano je številka NIJZ malce nad vladno, a razlika ni velika in v njej se skrivajo tako smrti zaradi covida-19 na domu kot tudi smrti, nepovezane s covid-19, ko je oseba v preteklem mesecu lahko covid-19 brez zapletov prebolela.
Tudi na videz dobro ujemanje teh dveh krivulj s krivuljo presežnih smrti ni samoumevno.
Bistveno več presežnih smrti bi recimo lahko pomenilo, da velik delež smrti zaradi covida-19 ni registriran kot takih ali pa da je umrljivost povečana zaradi neposrednih posledic epidemije, na primer zmanjšanega dostopa do zdravstvenih storitev. V nekaterih državah je situacija ravno obratna in beležijo več covid smrti kot presežnih smrti. To je lahko posledica zmanjšanja umrljivosti zaradi drugih učinkov epidemije. Ukrepi lahko zmanjšajo umrljivost na več načinov: poleg covida preprečujejo tudi širjenje gripe, zato smrti zaradi nje praktično ni. Manj prometa pomeni manjšo možnost prometnih nesreč, omejitve v določenih industrijah pomenijo manj nesreč pri delu; oboje pa zmanjšuje tudi smrti zaradi onesnaževanja. Zanimivo in nasprotno s pričakovanji pa je, da v nekaterih državah niso opazili povečanja števila samomorov ali so zaznali celo upad. Zgodovina kaže tudi, da ni prav nenavadno, da gospodarska recesija kratkoročno zmanjša umrljivost. Seveda ima mnogo teh mehanizmov tudi bolj počasno delovanje in se bodo posledice — tako pozitivne kot negativne — lahko na umrljivosti poznale šele čez več mesecev ali let.
Še en razlog, da so presežne smrti lahko nižje od smrti zaradi covida-19, pa leži v tem, da bi del tistih, ki so umrli zaradi covida-19, umrl v vsakem primeru, in v tem smislu njihove smrti ne predstavljajo “presežka”. Govorimo o prestavljeni umrljivosti (mortality displacement), ko povišana umrljivost zaradi covida-19 hkrati vodi v znižano umrljivost zaradi drugih vzrokov. Toda dokler nimamo podatkov o vzrokih smrti, ki jih lahko primerjamo s preteklimi leti, je nemogoče razvozlati, kako pomemben je kateri od omenjenih mehanizmov.
V Sloveniji v letu 2020 beležimo 3648 presežnih smrti, 2704 covid-19 smrti v bolnišnicah in DSO-jih ter (po podatkih NIJZ) 3058 umrlih v 28 dneh po okužbi. Kot rečeno: določene posledice epidemije lahko vodijo v povečevanje števila smrti, določene pa tudi v zmanjševanje. Glede na skupno število presežnih smrti lahko z gotovostjo trdimo, da je lani covid-19 posredno in neposredno zvišal umrljivost bolj, kot pa so jo uspeli ukrepi znižati (posredno in neposredno), rezultat pa je presežek smrti. Več je v tem trenutku nemogoče reči brez podatkov o prijavljenih vzrokih smrti, ki jih bo analiziral NIJZ.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Dolgoročno so seveda vse presežne smrti samo “prestavljene”, saj bi prej ko slej prišlo do njih. Odvisno od tega, za koliko je covid skrajšal življenja umrlih, lahko pričakujemo različno krivuljo presežnih smrti v prihodnjih mesecih in letih. Bližje ko so bile umrle osebe smrti, bolj oster upad presežnih smrti lahko pričakujemo. V najbolj ekstremnem (a popolnoma nerealističnem) primeru, če ne bi imeli več novih covid smrti in bi se vse lanske covid smrti tako ali tako zgodile v kratkem, bi morala krivulja presežnih smrti zaviti ostro navzdol, dokler ne bi izrisala zrcalne slike lanskega vrha. Če so lanske covid-19 smrti malo bolj srednjeročno prestavljene in predstavljajo večinoma ljudi, ki bi živeli malo dlje, a so vseeno umrli v letošnjem letu, potem bi moralo letos, torej 2021, vsak mesec umreti 17 % manj ljudi kot povprečno v letih 2015–2019. Nobena od teh dveh možnosti — ki bi pomenili, da so bila življenja umrlih skrajšana za leto ali manj — se ne zdi prav zelo verjetna.
Na srečo pospešeno cepljenje najstarejših in najranljivejših skupin prebivalstva pomeni, da lahko računamo na nadaljevanje trenda upadanja števila umrlih (če tega trenda seveda ne zmoti širjenje kakšne nove različice virusa, proti kateri bi bila cepiva neučinkovita). To tudi pomeni, da se lahko zgodi, da bi presežne smrti na neki točki za kratek čas padle pod nič in tako postale “primanjkljaj”. A ne smemo pozabiti, da se nekateri negativni posredni učinki epidemije in ukrepov lahko pokažejo na umrljivosti šele potem, ko preteče dovolj časa, zato je še veliko prezgodaj za optimistične napovedi o tem, kdaj bomo “nadoknadili” lansko presežno umrljivost.
Vabimo vas, da po svojih močeh podprete prizadevanja naše prostovoljne skupnosti. Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja. Vsak prispevek pomeni vložek v prihodnost, boljšo ozaveščenost o razsežnostih težave in pravilno oceno tveganj.
