Zakaj razlike v številu umrlih?
Zaradi počasnega zbiranja podatkov
Brez dvoma najpogostejše vprašanje, ki ga te dni dobimo na Sledilniku, se nanaša na razliko med številom umrlih, ki ga poroča NIJZ, in številom, ki ga poroča vlada. Razkorak med obema številkama postaja vedno večji, zato je razumljivo, da vzbuja pomisleke ali celo dvome v kredibilnost poročanja. Toda razlaga je preprosta in prozaična: poročanje NIJZ-ju ima veliko zamudo, ki se še vedno povečuje.
Vira podatkov
Sledilnik objavlja podatke iz obeh virov. Iz vladnega, ki je ažuren, a skop (zgolj število umrlih). In podatke NIJZ, ki zamujajo, a so bogatejši za demografske podatke.
Dnevno poročanje vlade
Vlada dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Deloma te podatke pri Sledilniku neodvisno preverimo, saj dobimo poročilo od bolnišnic, ki vsebuje podatke o umrlih za 13 bolnišnic, tri negovalne oddelke in po novem tudi pet psihiatričnih bolnišnic. Ti podatki beležijo smrti v zadnjih 24 urah, vendar ne vsebujejo popolnih demografskih podatkov, kot so spol, starost in občina bivališča umrlega.
V teh številkah se naše poročanje vedno ujema z vladnim. V preteklosti smo že zjutraj objavili število umrlih v bolnišnicah, torej nepopolne podatke brez DSO-jev, in jih pozneje dopolnili; ker je to povzročalo zmedo, zdaj počakamo na popolne podatke pred objavo.
Zamuda pri poročanju podatkov NIJZ-ju
NIJZ dobiva podatke o umrlih s strani zavodov (zdravstvo, DSO). Ti podatki vključujejo za vsakega umrlega tudi spol, starost ter občino bivanja. Toda pri tem poročanju prihaja do velikih zamud. Sklepamo lahko, da do zamude prihaja zaradi neusklajenega poročanja — nekateri zavodi poročajo sproti, drugi pa z zamudo več tednov, ki je lahko tudi mesec in pol. To vemo, ker vsak dan primerjamo njihove tabele o umrlih po občinah in starosti (zavihka tb5 in tb6) s podatki prejšnjega dne. V to tabelo NIJZ namreč podatke za nazaj umešča pod pravi dan (ko je posameznik umrl), zato lahko vidimo, da so bili na določen dan vneseni umrli ne samo za včeraj, temveč pogosto tudi za več tednov nazaj.
Primer poročanja in zamud
Za nazorno ponazoritev zaostanka v poročanju lahko na spodnjem grafu primerjamo dnevno število umrlih v treh različnih tabelah NIJZ z enim tednom razmika. Oranžna črta predstavlja vse smrti, ki so bile vnesene 29. 10. Teden dni pozneje so objavili tabelo, ki jo predstavlja rdeča črta. Vendar se rdeča črta ne nadaljuje tam, kjer se je oranžna končala. To pa zato, ker so v vmesnem tednu vnašali podatke tudi za obdobje pred 29. 10. V tem primeru je bilo za nazaj vnesenih izjemno veliko podatkov, kar je razvidno iz velikega razmika med obema črtama. Podobno se črna črta, ki predstavlja stanje v NIJZ evidenci na dne 12. 11., ne nadaljuje od konca rdeče, temveč so spet vidne dopolnitve za nazaj. In tako bo, vse dokler ne nadomestijo zaostanka.
Izčrpni podatki bodo še nekaj časa prihajali z zamudo
Na Sledilniku se tega problema zavedamo in smo nanj opozarjali že v prvem valu. Takrat je trajalo mesec dni po koncu vala, da so na NIJZ prejeli poročila od vseh zavodov in so se številke iz obeh virov spet ujele. Tokrat je zamuda dramatično večja in trajalo bo še dlje, da pridobijo vse podatke za nazaj.
To seveda ni kritika NIJZ, NIJZ je zavode že pozval k ažurnejšemu poročanju, vendar v podatkovnem toku kljub temu prihaja do ogromnih zamud zaradi načina poročanja, ki je v veljavi. Dejstvo je, da so podatki NIJZ o umrlih edini uradni podatki, ki vsebujejo tudi informacijo o spolu, starosti in občini bivanja umrlih. Zato boste v naših grafih o umrlih po starostnih skupinah ter na prikazu primerov po občinah (v oblačku) našli točno te podatke, ki pa se osvežujejo z zamudo. Čeprav bi si vsi želeli bolj ažurnih podatkov, smo se ob zavedanju opisanih pomanjkljivosti odločili, da podatke kljub temu vključujemo, saj sta starostna in geografska porazdelitev umrlih pomembni za čim popolnejši prikaz stanja. Toda za izčrpnejše podatke je potrebno malo potrpljenja.
