Samozaščitni ukrepi — razlike med regijami?

Peti del raziskave “Kako paziš nase in na druge?”

V četrtem delu analize raziskave “Kako paziš nase in na druge?”, ki smo jo COVID-19 Sledilnik in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon, smo ugotovili, da se bolj verjetni prenašalci bolezni covid-19 z izjemo nošenja mask slabše držijo zaščitnih priporočil. Kot smo napovedali v tretjem delu, smo se odločili preveriti tudi, ali so v upoštevanju priporočil razlike med regijami.

V osrednjeslovenski in gorenjski regiji smo konec novembra zaznali upad potrjenih primerov okužbe s SARS-CoV-2, medtem ko je število potrjenih primerov v drugih regijah konec novembra še vedno naraščalo. Je do upada prišlo, ker so prebivalci teh dveh regij bolj spoštovali zaščitna priporočila? Ob tem so primorske regije (obalno-kraška, goriška in primorsko-notranjska) že ves čas imele nižjo pojavnost potrjenih primerov. Se tudi te regije od preostalih razlikujejo po tem, kako upoštevajo zaščitna priporočila na delovnem mestu in na obiskih?

Primerjava upoštevanja samozaščitnih ukrepov po regijah

Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila na delovnem mestu?

• Največ oseb je bilo na delovnih mestih v primorsko-notranjski regiji (70 %), zasavski (68 %) in v jugovzhodni Sloveniji (66 %), najmanj pa v osrednjeslovenski (53 %), posavski (54 %), gorenjski (55 %) in podravski (56 %) regiji.
• Pri pravilnem nošenju maske na delovnem mestu so se najslabše odrezali v posavski regiji, kjer jih je le 60 % ves čas ali skoraj ves čas nosilo masko, sledita ji podravska (68 %) in obalno-kraška (69 %). Najbolj skrbno so maske nosili v koroški in primorsko-notranjski regiji (81 %).
• Priporočene razdalje dveh metrov so se na delovnem mestu najredkeje držali Pomurci, kjer je to priporočilo (skoraj) ves čas upoštevala dobra polovica (51 %), sledijo jim Podravci (52 %). Najbolj so varno razdaljo upoštevali v obalno-kraški regiji (66 %), pa tudi v primorsko-notranjski (64 %) in osrednjeslovenski (63 %).
• Za prezračevanje z rednim odpiranjem oken je bilo najslabše poskrbljeno na Koroškem, saj jih je le 67 % to počelo (skoraj) ves čas. Najbolje so za prezračevanje poskrbeli v obalno-kraški regiji (78 %).
  (V̶ ̶P̶o̶m̶u̶r̶j̶u̶ ̶j̶e̶ ̶b̶i̶l̶o̶ ̶s̶l̶a̶b̶š̶e̶ ̶k̶o̶t̶ ̶v̶ ̶d̶r̶u̶g̶i̶h̶ ̶r̶e̶g̶i̶j̶a̶h̶ ̶p̶o̶s̶k̶r̶b̶l̶j̶e̶n̶o̶ ̶t̶u̶d̶i̶ ̶z̶a̶ ̶p̶r̶e̶z̶r̶a̶č̶e̶v̶a̶n̶j̶e̶ ̶z̶ ̶r̶e̶d̶n̶i̶m̶ ̶o̶d̶p̶i̶r̶a̶n̶j̶e̶m̶ ̶o̶k̶e̶n̶,̶ ̶s̶a̶j̶ ̶j̶i̶h̶ ̶j̶e̶ ̶l̶e̶ ̶6̶7̶ ̶%̶ ̶t̶o̶ ̶p̶o̶č̶e̶l̶o̶ ̶(̶s̶k̶o̶r̶a̶j̶)̶ ̶v̶e̶s̶ ̶č̶a̶s̶.̶ ̶N̶a̶j̶b̶o̶l̶j̶e̶ ̶s̶o̶ ̶z̶a̶ ̶p̶r̶e̶z̶r̶a̶č̶e̶v̶a̶n̶j̶e̶ ̶p̶o̶s̶k̶r̶b̶e̶l̶i̶ ̶v̶ ̶p̶o̶s̶a̶v̶s̶k̶i̶ ̶r̶e̶g̶i̶j̶i̶ ̶(̶7̶8̶ ̶%̶)̶.̶)
• Podobno so se Pomurci najmanj izogibali tveganim stikom s sodelavci (43 %), takoj za njimi so Korošci (44 %). Precej pod povprečjem je tudi podravska regija (55 %). Na drugi strani pa se je ves čas ali skoraj ves čas tveganim stikom na delovnem mestu izogibalo 67 % respondentov iz goriške regije. Sledijo jim prebivalci zasavske (66 %) in osrednjeslovenske (65 %) regije.

Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila na obiskih drugih gospodinjstev?

• Največ oseb, ki so bile na vsaj enem obisku drugega gospodinjstva, je iz zasavske (58 %) in goriške (55 %) regije, najmanj pa iz pomurske (37 %).
• Velik razpon med regijami se je pokazal pri pravilnem nošenju maske na obiskih. Najslabše so se tega priporočila držali v obalno-kraški regiji, kjer jih je na (skoraj) vseh obiskih masko nosilo le 15 %, sledijo pomurska (17 %), primorsko-notranjska (20 %) in podravska (25 %) regija. Najbolj so se pri nošenju mask potrudili Korošci (40 %) in prebivalci goriške regije (38 %), čeprav tudi v teh regijah manj kot polovica vprašanih. Ker gre za kazalnik z drugim največjim razponom od preučevanih, ga prikazujemo tudi grafično.

Primerjava deležev oseb, ki so v drugem tednu novembra na obiskih pravilno nosili masko

• Pri vzdrževanju razdalje dveh metrov na obiskih so se najslabše izkazali v primorsko-notranjski regiji (29 %), sledijo ji obalno-kraška in pomurska (34 %) ter tudi podravska (36 %) regija. Na drugi strani se je razdalje dveh metrov v jugovzhodni Sloveniji držala več kot polovica vprašanih (52 %), skoraj polovica je vzdrževala razdaljo na obiskih tudi na Koroškem (49 %) in Goriškem (48 %), nad skupnim povprečjem so bili tudi Zasavci (46 %).
• Higieno rok so v veliki meri upoštevali v vseh regijah, saj je to priporočilo upoštevala večina vprašanih na (skoraj) vseh obiskih. Še najmanj jih je to skrbelo na Gorenjskem (81 %), potem v jugovzhodni in obalno-kraški regiji (82 %) ter v koroški in pomurski (83 %) regiji. Najbolje pa so se ga držali v Osrednjeslovenski in Savinjski (89 %) regiji, pa tudi v Podravski, Posavski in Zasavski (87 %).
• Največji razpon med regijami se je pokazal pri omejevanju trajanja obiskov na manj kot 15 minut. Tega priporočila so se najslabše držali v pomurski regiji, kjer jih je le 19 % omejilo trajanje vseh obiskov, ter v zasavski regiji (21 %). Najbolj so obiske omejevali v primorsko-notranjski regiji, kjer je bilo takih 46 % vprašanih, ter v jugovzhodni Sloveniji (43 %). Podrobnosti so na spodnjem grafu.

Primerjava deležev oseb, ki so v drugem tednu novembra obiske omejili na trajanje manj kot 15 minut

• Podobno je bilo pri obedovanju in pitju na obiskih. Najmanj se jih je temu početju na vseh obiskih izognilo v pomurski (24 %), obalno-kraški (31 %) in zasavski (35 %) regiji. Največji delež sodelujočih, ki je omejil hrano in pijačo na obiskih, je bil na Goriškem (50 %), v jugovzhodni Sloveniji (48 %) in na Koroškem (47 %).

Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri druženju na zunanjih površinah?

• Z vsaj enim drugim gospodinjstvom se je na zunanjih površinah družilo 60 % ali več prebivalcev posavske, goriške, jugovzhodne, obalno-kraške in koroške regije. Najmanj vprašanih se je na zunanjih površinah družilo v pomurski (48 %) in savinjski (52 %) regiji.
• Zunanjih druženj brez nošenja maske in vzdrževanja razdalje dveh metrov je bilo največ v goriški in primorsko-Notranjski regiji (35 %), pa tudi na Gorenjskem (34 %). Najmanj vprašanih se je brez upoštevanja priporočil zunaj družilo v jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem (22 %), pa tudi v pomurski regiji (23 %).

Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri opravkih?

• Pri nošenju mask ob opravkih ni bistvenih razlik med regijami. Tega priporočila so se držali skoraj vsi vprašani (97 %).
• Upoštevanja razdalje dveh metrov so se najslabše držali na Goriškem, kjer je to priporočilo (skoraj) ves čas ob opravkih upoštevalo 70 % vprašanih. Najbolj dosledni so bili dosledni v zasavski regiji (86 %).
• Pri razkuževanju rok ob vstopu in izstopu v prostore ob opravkih so se vse regije dobro odrezale, a najslabše Pomurci (82 %), najbolje pa Posavci (93 %), ki jim sledijo še prebivalci primorsko-notranjske in zasavske (92 %) ter koroške in goriške regije (91 %).

Povzetek:

• Pri upoštevanju priporočil sta med najmanj problematičnimi regijami osrednjeslovenska in gorenjska. Gorenjci so se slabše odrezali le pri druženju na prostem, kjer se jih je več družilo brez maske in ni upoštevalo razdalje.
• Kot zelo pazljivi so se izkazali prebivalci Koroške, ki so po nošenju mask in nekaterih drugih kazalcih v vrhu, vendar sta njihovi šibki točki prezračevanje in tvegani stiki na delovnem mestu. Je to morda razlog, da so na Koroškem v tretjem tednu novembra imeli najhitrejšo rast primerov?
• Še kar zgledno so se obnašali tudi prebivalci v savinjski regiji, ki pri nobenem kazalcu niso bili med najslabšimi. Kljub temu je bila ta regija konec novembra med najbolj problematičnimi po številu aktivnih primerov na prebivalca.
• Med najslabšimi po upoštevanju priporočil so v obalno-kraški regiji, kjer je tako na delovnem mestu kot na obiskih manj takih, ki so (skoraj) ves čas pravilno nosili masko. Na obiskih se tudi slabše držijo razdalje ter se manj izogibajo hrani in pijači. Visok je tudi delež tistih, ki se z drugimi gospodinjstvi družijo na zunanjih površinah. Kljub naštetemu ima ta regija v primerjavi z drugimi v skupnem seštevku izrazito nizko število potrjenih primerov na prebivalca. Skrivnost uspešnosti te regije je morda v tem, da vodijo pri upoštevanju dveh zaščitnih ukrepov na delovnem mestu: vzdrževanju razdalje in prezračevanju.
  N̶a̶j̶s̶l̶a̶b̶š̶e̶ ̶u̶p̶o̶š̶t̶e̶v̶a̶j̶o̶ ̶p̶r̶i̶p̶o̶r̶o̶č̶i̶l̶a̶ ̶v̶ ̶o̶b̶a̶l̶n̶o̶-̶k̶r̶a̶š̶k̶i̶ ̶r̶e̶g̶i̶j̶i̶,̶ ̶k̶j̶e̶r̶ ̶j̶e̶ ̶t̶a̶k̶o̶ ̶n̶a̶ ̶d̶e̶l̶o̶v̶n̶e̶m̶ ̶m̶e̶s̶t̶u̶ ̶k̶o̶t̶ ̶n̶a̶ ̶o̶b̶i̶s̶k̶i̶h̶ ̶m̶a̶n̶j̶ ̶t̶a̶k̶i̶h̶,̶ ̶k̶i̶ ̶s̶o̶ ̶(̶s̶k̶o̶r̶a̶j̶)̶ ̶v̶e̶s̶ ̶č̶a̶s̶ ̶p̶r̶a̶v̶i̶l̶n̶o̶ ̶n̶o̶s̶i̶l̶i̶ ̶m̶a̶s̶k̶o̶.̶ ̶N̶a̶ ̶o̶b̶i̶s̶k̶i̶h̶ ̶s̶e̶ ̶t̶u̶d̶i̶ ̶s̶l̶a̶b̶š̶e̶ ̶d̶r̶ž̶i̶j̶o̶ ̶r̶a̶z̶d̶a̶l̶j̶e̶ ̶t̶e̶r̶ ̶s̶e̶ ̶m̶a̶n̶j̶ ̶i̶z̶o̶g̶i̶b̶a̶j̶o̶ ̶h̶r̶a̶n̶i̶ ̶i̶n̶ ̶p̶i̶j̶a̶č̶i̶.̶ ̶V̶i̶s̶o̶k̶ ̶j̶e̶ ̶t̶u̶d̶i̶ ̶d̶e̶l̶e̶ž̶ ̶t̶i̶s̶t̶i̶h̶,̶ ̶k̶i̶ ̶s̶e̶ ̶z̶ ̶d̶r̶u̶g̶i̶m̶i̶ ̶g̶o̶s̶p̶o̶d̶i̶n̶j̶s̶t̶v̶i̶ ̶d̶r̶u̶ž̶i̶j̶o̶ ̶n̶a̶ ̶z̶u̶n̶a̶n̶j̶i̶h̶ ̶p̶o̶v̶r̶š̶i̶n̶a̶h̶.̶ ̶K̶l̶j̶u̶b̶ ̶n̶a̶š̶t̶e̶t̶e̶m̶u̶ ̶i̶m̶a̶ ̶t̶a̶ ̶r̶e̶g̶i̶j̶a̶ ̶v̶ ̶p̶r̶i̶m̶e̶r̶j̶a̶v̶i̶ ̶z̶ ̶d̶r̶u̶g̶i̶m̶i̶ ̶v̶ ̶s̶k̶u̶p̶n̶e̶m̶ ̶s̶e̶š̶t̶e̶v̶k̶u̶ ̶i̶z̶r̶a̶z̶i̶t̶o̶ ̶n̶i̶z̶k̶o̶ ̶š̶t̶e̶v̶i̶l̶o̶ ̶p̶o̶t̶r̶j̶e̶n̶i̶h̶ ̶p̶r̶i̶m̶e̶r̶o̶v̶ ̶n̶a̶ ̶p̶r̶e̶b̶i̶v̶a̶l̶c̶a̶.̶
• Veliko se z drugimi na zunanjih površinah družijo tudi v goriški regiji; velik je tudi delež srečanj brez maske in upoštevanja razdalje. Kar radi obiskujejo druga gospodinjstva, vendar se pri tem držijo priporočil o maskah in razdalji ter se izogibajo hrani in pijači. Na delovnem mestu se pridno izogibajo tveganim stikom, slabše pa jim gre upoštevanje razdalje pri opravkih. Tudi ta regija je sicer po skupnem številu potrjenih primerov nizko — je druga najmanj problematična (takoj za obalno-kraško).
• Zelo slabo upoštevajo priporočila v podravski regiji, kjer so tako na delovnem mestu kot na obiskih najmanj pogosto nosili masko. Na delovnem mestu so se v manjši meri izogibali tveganim stikom kot Goričani, na obiskih pa niso skrbeli za minimalno razdaljo. Kljub neupoštevanju priporočil ta regija ni imela izrazite eksponentne rasti potrjenih primerov v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami.
• Čeprav je v pomurski regiji obseg stikov z drugimi gospodinjstvi manjši kot drugod, so bili v spoštovanju priporočil šibki tudi tu. Prednjačijo v daljših obiskih ter obiskih, ki jih spremljata hrana in pijača. V drugi polovici novembra je bila ta regija po številu aktivnih primerov na prebivalca najslabša. V zadnjem tednu novembra se je število aktivnih primerov sicer začelo umirjati, a upadanje je izjemno počasno in regija še vedno spada med najslabše tri v državi.
• Prisotnost hrane in pijače je značilna tudi za zasavsko regijo, skladno z velikim številom obiskov, se pa ob tem bolje držijo priporočila o varni razdalji. Čeprav je delež prisotnosti na delovnem mestu visok, so med tistimi, ki se bolje izogibajo tveganim stikom s sodelavci. Podobno kot podravska tudi ta regija v novembru ni imela izrazite eksponentne rasti potrjenih primerov.
• Delež prisotnosti na delovnem mestu je problematičen tudi v jugovzhodni Sloveniji. Čeprav je veliko tudi druženja z drugimi gospodinjstvi na zunanjih površinah, so pri tem med bolj pazljivimi. Na obiskih upoštevajo priporočeno razdaljo, vendar je manj daljših obiskov ter obiskov, pri katerih se je ali pije. Število aktivnih primerov v tej regiji sredi decembra še vedno počasi, a vztrajno raste.
• Primorsko-notranjska regija ima najvišji delež prisotnosti na delovnem mestu, hkrati pa tudi visok delež takšnih, ki so tam nosili masko. Slabše so se odrezali pri druženju z drugimi gospodinjstvi. Delež tveganih stikov na zunanjih površinah je višji od povprečja, poleg tega na obiskih v notranjih prostorih v manjši meri nosijo masko in upoštevajo priporočeno razdaljo. Se pa zato bolj izkažejo pri omejevanju dolžine obiskov. Po najhitrejši rasti potrjenih primerov na prebivalca v četrtem tednu novembra je ta regija v decembru prešla v najhitrejše upadanje.
• Čeprav je v posavski regiji manj ljudi na delovnem mestu, so bili ti manj dosledni pri nošenju maske. Nad povprečjem je tudi delež tistih, ki so se na zunanjih površinah družili z vsaj enim drugim gospodinjstvom. To je tudi regija, kjer je število aktivnih primerov dlje časa strmo raslo in je v drugem tednu decembra postala regija z največ potrjenimi primeri na prebivalca.

Zaključek: Upoštevanje zaščitnih priporočil bi lahko bil razlog, zakaj je v osrednjeslovenski in gorenjski regiji konec novembra prišlo do upada.
Ne moremo pa s tem zadovoljivo pojasniti nizke pojavnosti primerov v primorskih regijah, predvsem ne v obalno-kraški, kjer tako na delovnih mestih kot na obiskih najmanj uporabljajo maske. V goriški in primorsko-notranjski regiji so anketiranci pri nošenju mask v notranjih prostorih bolj dosledni, a tveganje predstavlja neupoštevanje priporočil pri druženjih na prostem. Po drugi strani pa imata koroška in savinjska regija visoko pojavnost potrjenih primerov kljub temu, da so tamkajšnji anketiranci pri upoštevanju zaščitnih priporočil nad povprečjem.

Poleg dejavnikov, ki smo jih preverjali v anketi, so najverjetneje pomembni še drugi dejavniki, recimo naravni vplivi, kot sta sezonskost virusa in vpliv podnebja. Pri interpretaciji rezultatov ne smemo zanemariti niti mogočih napak tako v anketnih podatkih kot pri številu aktivnih primerov po regijah. Drugače kot pri prvih treh prispevkih gre pri tokratnih anketnih podatkih za nereprezentativen vzorec uporabnikov družabnih omrežij, zato rezultatov (kljub uteženosti) ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Število aktivnih primerov po regijah pa je podvrženo razlikam ter spremembam v metodologiji, zato lahko na tej podlagi le delno orišemo širjenje bolezni.

*Omejitev raziskave:
Uporabljeni so bili podatki ankete Mladih zdravnikov Slovenije in Covid-19 Sledilnika, ki sta jo obe skupnosti razširili po družabnih omrežjih od petka, 13. 11. zvečer, do ponedeljka, 16. 11. zjutraj. Čeprav je v anketi sodelovalo kar 5165 oseb in smo skušali vključiti čim bolj heterogeno populacijo, vključujoč skupine skeptikov, je vzorec nedvomno nekoliko pristranski. Rezultati so uteženi po spolu, starosti in regiji, a jih ne moremo posplošiti oz. razširiti na celotno populacijo, saj gre za neverjetnostni vzorec. Kljub temu so izsledki lahko pomembni pri razumevanju morebitnega prenosa okužb, saj se nekateri deleži (npr. pogostost obiskov) zelo dobro ujemajo z Valiconovo anketo, ki je bila izvedena na nacionalno reprezentativnem vzorcu.
*Članek je bil 7.1.2021 dopolnjen glede na nove izračune oz. popravek kode pri izračunu odgovorov na temo prezračevanja. Popravki so o̶z̶n̶a̶č̶e̶n̶i̶.

Sodelujoči: Ana Slavec, Janez Žibert, Zarja Muršič, Sanja Zupanič, Andraž Zorko in Andrej Srakar. Hvala tudi Luki Medicu, Sabini Tamše Kozovinc in Piki Založnik za pregled besedila.