Sledilnik Zdravniki v letu 2022 — in naprej?
Kaj smo naredili, česa nismo in kaj smo ugotovili…
Ideja za iskalnik prostih osebnih zdravnikov je nastala že leta 2021 znotraj skupnosti Sledilnik kot odziv na že dlje časa zaznan problem prebivalcev: kako priti do prostega osebnega zdravnika?
Gradili smo na izkušnjah projekta Sebastjana Pleška, ki ga je začel (in zaradi zahtevnosti opustil) že leta 2018 — ter na javno dostopnih podatkih ZZZS. S projektom smo predvsem želeli pomagati — in pokazati, kako uporabni so lahko javno objavljeni zdravstveni podatki, če se jih pravilno oblikuje in predstavi ter kako lahko tudi skupnostni projekti pomagajo soustvarjati boljše sistemske rešitve.
Iskalnik smo zasnovali z jasnim ciljem, da naj bo kolikor se da ažuren in trajen, zato smo se odločili za sodelovanje z uradnimi viri podatkov. Za izboljšanje točnosti podatkov iz teh virov smo se za pomoč obrnili tudi na javnost tako, da je lahko vsak uporabnik javil odstopanje od objavljenih podatkov.
Skozi celoten proces smo si prizadevali za oblikovanje rešitve, ki direktno naslavlja potrebe pacientov in lahko predstavljala primer dobre prakse na pacienta osredotočene javne zdravstvene oskrbe. Zato smo že v začetni fazi oblikovali tudi uporabniku prijazen vmesnik, čeprav smo se zavedali, da bo portal v resnici služil svojemu namenu šele, ko bo prišlo do izboljšanja vhodnih podatkov oz. kvalitete podatkovnega vira.
V projektu je sodelovalo in še aktivno sodeluje preko 50 prostovoljcev, ki za svoje delo ne prejemajo nikakršnega plačila. V spletno stran smo vsi skupaj vložili veliko ur dela, s skupnim ciljem, da pomagamo pacientom do primarne zdravstvene oskrbe. Sodelovali smo z vsemi deležniki, ki so bili odprti za sodelovanje (hvala!). Tako smo opravili več kot deset sestankov z več kot sedmimi inštitucijami.
Urednikovanje in izboljševanja portala v letu 2022 nas je marsikdaj pripeljalo do nepredvidenih zapletov in novih ugotovitev. Ugotavljamo, da sistemi za sledenje dejanskega stanja na terenu, ki jih uporablja ZZZS, že dolgo časa niso bili korenito prenovljeni, hkrati pa so se potrebe po podatkih in njihovi uporabi v času od njihovega snovanja do danes zelo spremenile. Opažamo, da se koristni podatki za uporabnike ne zbirajo, da je ažurnost podatkov premajhna, da so sicer že zbrani podatki razdrobljeni in nepovezani v različnih bazah, pa tudi da sicer hvalevredne prenove določenih podatkovnih virov žal ne predstavljajo bistveno lažje uporabniške izkušnje.
A še vedno smo optimisti; podatkovno področje se v zdravstvu hitro razvija, za razvojem področja pa stojijo zgolj tam zaposleni posamezniki, ki so motivirani za izboljšave, hkrati pa imamo tudi že kar nekaj dobrih podatkovnih praks, ki jih je treba le pripeljati v sodobno obliko in približati potrebam uporabnikov zdravstvenega sistema.
Več o naših opažanjih, ugotovitvah, dosežkih in upih za prihodnost lahko preberete v nadaljevanju objave, v kateri smo skušali na kratko opisati delo na portalu Sledilnik Zdravniki v letu 2022.
Kaj Sledilnik Zdravnikov čaka v 2023? Ne vemo …
Sledilnik bomo izboljševali, dokler bo omogočen dostop do podatkov, dokler se bo kvaliteta podatkov izboljševala in dokler bomo lahko prispevali k boljši uporabniški izkušnji pacienta oz. zavarovanca. Menimo, da je portal lahko primer dobre podatkovne prakse in vzorčne rešitve, ki jo lahko javni sektor kadarkoli in brezplačno uporabi kot del svojega sistema, saj je zasnovan na odprti kodi. Vpliva na konkretne odločitve in dejanske premike pa žal nimamo.
(Za)kaj je portal zdravniki.sledilnik.org?
Dostop do zdravstva se začne z izbiro osebnega zdravnika, naj gre za zdravnika/-ico družinske medicine, pediatra/-injo, ginekologa/-injo ali zobozdravnika/-ico. Ker je dostopnost zdravnikov in zdravnic družinske medicine v nekaterih delih države otežena oziroma je ni, mnogi nimajo osebnega zdravnika. Za vse te osebe je dostop do zdravstvenih storitev zelo otežen, marsikdo pa se zaradi tega po pomoč zateče kar na urgenco.
A Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v resnici redno (!) objavlja seznam zdravnikov in zdravnic, ki jih lahko izberemo za osebne zdravnike. Pred leti je Sebastian Pleško te podatke že objavil v uporabnejši obliki in dobil pozitivno povratno informacijo o uporabnosti, a žal zaradi pogostih sprememb podatkov strani ni bilo mogoče redno vzdrževati in ažurirati.
V Znanstvenem društvu Sledilnik smo se zato odločili, da poskusimo znova in te podatke predstavimo v uporabnicam in uporabnikom prijaznejši obliki: z imenikom in iskalnikom, ki nam omogoča hiter vpogled v dostopnost zdravnikov/-ic v naši bližini. Na ta način smo želeli prispevati k lažji dostopnosti do osebnega zdravnika ter prikazati uporabnost ažuriranih podatkov. Zelo hitro po začetku delovanja portala sta se pokazali dve dejstvi, ki smo jih nekako tudi pričakovali: originalni podatki ne podpirajo preprostega iskanja zdravnika na primarnem nivoju in so pogosto netočni.
Čeprav podatke za prikaz na portalu črpamo iz uradnih, javno objavljenih evidenc ZZZS in GURS, smo hitro ugotovili, da se na njihovo popolno točnost ne moremo zanašati. S popularizacijo portala in posledično povratnimi informacijami uporabnikov smo pogosto ugotovili, da uradni seznam dostikrat ne predstavlja realnega stanja na terenu. Zaradi tega včasih pride do odstopanj pri prikazu “Sprejema/Ne sprejema” ali lokaciji uradnih ambulant. Ker je uporabnost portala lahko dobra le toliko, kolikor so natančni podatki, ki jih prejmemo, je hkrati odvisna tudi od skupnosti zavzetih uporabnikov, ki nam sporočajo odstopanja. Z namero izboljšanja podatkov smo stopili v kontakt tudi s skrbniki podatkov in pri tem odkrivali zapletene in dolgotrajne poti javnega zdravstvenega sistema.
Želimo si, da bi z našim delom in prikazom uporabnosti portala spodbudili tudi odgovorne institucije k večji točnosti uradnih evidenc, seveda pa bo to pokazal le čas.
Kako obiskan in uporaben je portal?
Statistiki obiska portala ne sledimo direktno, saj smo se odločili, da naj spletna stran omogoča popolnoma anonimno uporabo. Tako niti sami ne vemo, kaj uporabniki iščejo in počnejo na naši strani. Vseeno Google iskalnik omogoča posreden vpogled v uporabo portala za uporabnike njegovih storitev. Tako lahko merimo, kako so do nas dostopali uporabniki preko Googla, a ne preko drugih iskalnikov (vizualizacije, ki sledijo, se nanašajo na obdobje 27. 12. 2022–19. 1. 2023).
Statistika ustvarjanja
Koliko časa porabimo za ustvarjanje sledilnika prostih zdravnikov?
Kanal #Zdravniki na platformi Slack je bil ustvarjen 7. 10. 2021. Od takrat se mu je pridružilo že 52 članov, ki so med sabo izmenjali 4600 sporočil, od tega preko 2600 samo v letu 2022; na primer, neformalna gonilna sila projekta je v letu 2022 objavila preko 400 sporočil.
Vsi sodelujoči s(m)o prostovoljci in za svoje delo nismo plačani, prav tako ne beležimo obsega porabljenih prostovoljnih ur ali vrednosti ur posameznih specializacij (programiranje, oblikovanje, urejanje podatkov ...). Vse stroške projekta krijemo izključno iz članarin in donacij podpornikov (za katere se vam tudi najlepše zahvaljujemo!).
Kaj smo v tem letu spoznali, naredili?
Splošna statistika*
V času od predstavitve platforme javnosti 27. decembra 2021 do 21. januarja 2023 smo v lastno bazo vnesli že več kot 570 dopolnil javno dostopnih podatkov ZZZS. Pred pričetkom delovanja platforme smo se povezali tudi z Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) in še v testni fazi preverili rešitve in funkcionalnosti z njimi. Na podlagi stalnega sodelovanja in v želji po izboljšavah smo v sodelovanju z njimi pripravili dva dokumenta s predlogi izboljšav za sistem ZZZS, ki od 27. marca 2022 še čakata na povratno informacijo oz. implementacijo. Predlagali smo uvedbo sistema sprejema/ne-sprejema, saj trenutni sistem dosega kvoto/ne-dosega kvote uporabnikom ne nudi njim uporabnih informacij. Hkrati pa se sami zavzemamo tudi za posodobitev nabora metapodatkov, ki bi jih bilo treba zbirati centralno in bi dodatno olajšali uporabnost predstavitve oz. iskanja prostega zdravnika.
Pomemben vsebinski prispevek portala k javni razpravi je tudi pojmovnik, saj smo spisali podrobno razlago pojmov, ki pacientom niso splošno znani in razumljivi, in jim tako približali ozadje kompleksnega delovanja slovenskega primarnega zdravstvenega sistema.
Podatkovni tok je prikazan na spodnji sliki. Za večjo točnost podatkov se zanašamo na uporabnike in tudi izvajalce (zdravnike) same, ki imajo čas in voljo, da sporočijo morebitna odstopanja realnosti od objavljenega seznama ZZZS. Te podatke nato ročno pregledamo, oblikujemo v strojno berljiv format in objavimo. Cikel se poganja, dokler podatki niso “točni” oz. dokler nihče ne sporoči napake. :)
Sistem za javljanje sprememb in posodobitev je do časa pisanja tega prispevka (21. 1. 2023) imel prijavljenih že 771 sprememb, od katerih je bilo 524 preverjenih, upoštevanih in vnešenih. Podrobnejša statistika ažuriranja je dostopna tudi preko javno dostopne datoteke na platformi GitHub, ki se sproti posodablja.
Nekatere podatke, ki jih ZZZS ne zbira, zbiramo sami in jih dodajamo obstoječi bazi, da so naši prikazi lahko bolje uporabni in koristni. Ti podatki so:
- Točen naslov ambulante (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)
- Telefonska številka ambulante (ponavadi je objavljena le številka ustanove)
- Elektronski poštni naslov ambulante (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)
- Obrazec za naročanje ambulante
- Spletna stran ambulante (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)
Podatki, ki jih pridobimo iz javno dostopne spletne strani ZZZS in ji dodamo koordinate, so objavljeni tudi na GitHub strani projekta.
Status opredeljevanja novih pacientov je nato dodatno razdelan na 16 podkategorij, ki lahko poleg tega, da ambulanta spremeni status opredeljevanja novih pacientov, definira tudi zakaj je do spremembe prišlo; zaradi tega lahko število podkategorij v prihodnosti tudi naraste.
*Najnovejši podatki so vedno dostopni v živo preko GitHub repozitorija.
Kaj smo spoznali, kaj smo se naučili?
Vsak napredek je dober
Podatki ZZZS o razpoložljivih zdravnikih se redno (na 10 dni) posodabljajo v strukturirani obliki, kar je izjemno pomembno, saj nam to omogoča preprosto uvažanje podatkov. Za podatke sklepamo, da so v trenutku posodobitve točni in ažurni. Če so podatki zastareli ali neustrezno strukturirani, lahko to vpliva na zanesljivost prikazov naše spletne strani. S še rednejšim posodabljanjem podatkov (naša spletna stran popravke posodobi večkrat dnevno) v strukturirani obliki bi lahko zagotovili, da so podatki vedno točni in zanesljivi.
Odprto-dostopni podatki so eden od temeljev občanske znanosti in skupnostnih projektov. Tako shranjeni podatki omogočajo, da do podatkov dostopajo vsi in jih uporabljajo za različne namene. To je lahko koristno za raziskovalce, za upravljalce, ki lahko podatke uporabijo za izboljšanje svojih storitev, in za posameznika, ki lahko podatke uporabijo za informirane odločitve o svojem vsakdanjem življenju — to smo storili tudi mi. Odprti podatki so globoko v bistvu skupnosti Sledilnik, prizadevamo si, da je vse, kar počnemo, transparentno in preprosto dostopno slehernemu uporabniku — in morda bi te principe veljalo zasledovati tudi pri oblikovanju javnih podatkovnih storitev in portalov. Objavili smo tudi statistiko spletne strani Zdravniki, tako lahko kdorkoli pogleda, kako uporabniki Googla iščejo osebne zdravnike (saj natančne analitike ne sledimo) in dostopajo do naše strani. Tudi število obiskov in dejanska relevantnost sta tako kolikor je mogoče transparentna.
Na podlagi stikov in sestankov z deležniki ugotavljamo, da je pri spremembah in digitalizaciji zdravstva v prvi vrsti najbolj pomemben človeški, “mehki” faktor — tisti, ki odloča, tisti, ki prevzema odgovornost in tisti, ki spremembe usklajeno izvaja. Pri vseh deležnikih zdravstvenega sistema smo zaznali iskreno željo, da bi se stvari premaknile na bolje; vsi si želijo boljše dostopnosti in oskrbe, osredotočene na pacienta. Sistema se velikokrat ne da izboljšati drugače kot od znotraj, zato se nam zdi, da je človeški faktor morda še najbolj pomemben. Za učinkovite rešitve je namreč bistveno, da se na pobude in predloge sprememb odzovejo ljudje, ki imajo iskreno željo po spremembah na bolje in so pripravljeni sprejemati odgovornost, hkrati pa imajo tudi operativno moč in kompetence, da jih uvedejo.
Spoznali smo, da tako pacienti kot izvajalci zdravstvenih storitev zaradi enostavne uporabe in natančnosti podatkov zaupajo naši spletni strani, želijo si sprememb in se obračajo na nas. Tako dobimo veliko elektronske pošte in tudi zapisov preko obrazca za sporočanje napak, ki so tako kritika sistema kot tudi pohvala našega dela. V tem vidimo veselje in hkrati naše poslanstvo, saj vidimo, da naša spletna stran spreminja stvari na bolje in je ljudem v pomoč.
Pohvalno je tudi, da je že v začetku leta 2023 zaživel tudi ZZZS portal Ordinacijski časi (“Izvajalci zdravstvenih storitev” API), s katerim želi ZZZS posodobiti zastarel način prikazovanja podatkov o lokaciji in ordinacijskih časih izvajalcev zdravstvenih storitev. Javna objava strojno berljivih podatkov je v marsičem pomemben korak naprej, bi pa lahko uporabnost takega portala še nadgradili. Opažamo pa, da mnogokrat podatki že obstajajo, vendar so razdrobljeni in nepovezani — podatkovna zbirka RIZDDZ, ki jo ureja NIJZ, tako na primer ni povezana s podatki ZZZS, čeprav zbira komplementarne in za pacienta uporabne podatke.
Kaj bi si želeli izboljšati?
Boljša točnost javnih podatkov, ki bi izboljšala uporabnost osnovnih podatkov o ambulantah
Glavna težava sistema pri podatkih o razpoložljivih zdravnikih v 2022 (in tudi v 2023?) je po naših izkušnjah (ne)točnost in zastarelost podatkov v obstoječih bazah. Za to obstajata dva razloga. Prvi je za današnje čase dolg interval posodabljanja, ki poteka samo na 10 dni.
Sprotno posodabljanje, ko računalniške kapacitete to omogočajo, ne bi smelo trajati tako dolgo. V začetku (pred leti) se podatki sploh niso objavljali, nato so se posodabljali enkrat letno in od takrat vedno pogosteje. Tako je ZZZS uslišal problematiko na terenu in prišel do 10-dnevnega intervala posodobitev. Vseeno je ta interval še vedno predolg, saj se lahko stanje spreminja iz ure v uro.
Drug razlog je izvorni namen podatkov, ki jih zbira ZZZS. Podatki se zbirajo primarno za obračun izvedenih storitev, uporaba teh istih podatkov za uporabnike oz. paciente pa je sekundarnega pomena. Zato so recimo na seznamih objavljeni naslovi ustanov (kamor naslovijo izplačilo) in ne naslovi ambulant (kjer pacient dobi storitev). V praksi to pomeni, da seznam, ki ga objavi ZZZS, žal ni eno mesto za vse, kar pacient potrebuje, da bi prišel do zdravnika. Pacient mora pogledati tabelo, poiskati podatke o zdravstvenem domu in preko izbranega medija poiskati podatke o dotični ambulanti. To dodaja v proces korake, ki pacientu otežijo iskanje proste ambulante in zahtevajo visoko funkcionalno pismenost.
Točnost podatkov o lokaciji in kontaktih posameznih izvajalcev naj bi se izboljšala z novim portalom ZZZS Ordinacijski časi, ki naj bi začel delovati v januarju 2023. Ta omogoča hitrejše posodabljanje podatkov, a žal še vedno nimamo točnega podatka, kako pogosto naj bi se podatki posodabljali. Dodani so tudi npr. točni naslovi ambulant, kar je velika zmaga za uporabnike in si že samo zaradi tega ZZZS zasluži pohvalo.
A tudi podatki, ki se trenutno zbirajo na portalu Ordinacijski časi, žal niso dovolj obširni. Komunikacija z zdravnikom pri vedno večih zdravstvenih zavodih poteka preko portala za naročanje in komunikacijo — tako je tudi prav, saj slednji omogoča varno komunikacijo z občutljivimi osebnimi podatki. Žal se v zbirki ZZZS podatek “povezava do strani za naročanje posameznih ambulant” ne zbira in ne prikazuje. Tako je tudi v prenovljenem portalu “Ordinacijski časi” ta podatek manjkajoč in ga mora uporabnik spet iskati drugje, kar bistveno zmanjšuje njegovo uporabnost. Podali smo pobudo za integracijo teh podatkov s strani ZZZS ali Ministrstva za zdravje, vendar do sedaj na pobudo še nismo prejeli odgovora.
Preko ZZZS portala izvajalcev zdravstvenih storitev lahko sedaj sicer najdemo zdravnika, vendar sistem še vedno ni popolnoma intuitiven in uporabniku prijazen.
Sistem tudi ne omogoča filtriranja po statusu sprejemanja:
Dodaten problem predstavlja tudi način objavljanja podatkov; nekateri so objavljeni v obliki pdf datotek, drugi v xlsx. Pdf je format, ki ga je težko računalniško brati in otežuje delo spletnim stranem, kot je naša (na to smo na sestankih tudi opozorili), pozdravljamo pa uporabo strojno berljivih xlsx datotek.
Manjka enotni format objave podatkov, npr .csv ali .xlsx in tudi enotno oblikovanje objavljenih podatkov. Pri pregledu spletne strani smo namreč opazili, da se objavljeni podatki od organizacije do organizacije razlikujejo tudi oblikovno.
Nekateri tabele objavljajo tudi v datotekah Word.
Osnovna težava pri trenutnem sistemu zbiranja in objavljanja podatkov ZZZS je, da se podatki o izvajalcih primarnega zdravstvenega varstva zbirajo zgolj za namen obračunavanja storitev in ne tudi za druge možne rabe. Na pacienta osredotočena oskrba ima tako izzive, ki izvirajo iz sekundarnega planiranja in izvedbe. Od metapodatkov o izvajalcih se npr. zbira naslov ambulante, kar je v primerjavi s prejšnjim sistemom izboljšanje. Zapisana je tudi telefonska številka in spletna stran ustanove. A hkrati za uporabnika to predstavlja svojevrsten problem, saj veliko zavodov začenja uporabljati priporočene načine varne komunikacije — portale za naročanje. V novi verziji ZZZS sistema oz. portala to ni prikazano in zbrano. Tako pacient ne more vsega opraviti na enem mestu, ampak mora iz različnih oblik podatkov, ki so pri vsakem zvajalcu drugačne, raziskovati ter sam najti način, kako ustrezno kontaktirati dotično ambulanto.
Kje vidimo možne rešitve?
Portal Odprti podatki Slovenije je državni portal, kjer lahko zavodi in institucije objavljajo odprto dostopne podatke. Tukaj vidimo priložnost, kako bi lahko podatki o stanju posameznih ambulant bili avtomatsko shranjeni in dostopni preko vmesnika za namensko programiranje (API), ki omoča enostavno sekundarno uporabo. Za to si že prizadeva tudi ekipa novega ministrstva za digitalno preobrazbo.
Sestanki z deležniki
V letu 2022 smo izvedli 11 sestankov z različnimi deležniki zdravstvenega sistema. V te sestanke smo vložili veliko truda in energije. Da bi lahko bolje razumeli podatkovni tok ter možnosti in nezmožnosti uporabe javnih podatkov, smo se pogovarjali z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za digitalizacijo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije, Svetom za prenovo zdravstva in tudi zasebnim zavodom Skupinska Praksa.
Tekom sestankov smo podrobneje spoznali, kako sistem v ozadju deluje in predstavili naše predloge za izboljšave. Pozitivno je, da so nas sprejeli kot relevantnega in strokovno podkovanega sogovornika, si za nas vzeli čas in z nami delili željo po izboljšanju. A hitrost sprememb je slaba — želimo si, da bi se po enem letu aktivnega sodelovanja stvari začele hitreje premikati v pravo smer, v večanje ažurnosti in zanesljivosti podatkov. Ta problem, kljub načelni želji vseh deležnikov po reševanju, ostaja.
Komuniciranje z javnostmi
Znanost
Kongres Slovenskega društva za medicinsko informatiko (SDMI)
Med 10. in 11. novembrom 2022 je v Termah Zreče potekal kongres Slovenskega društva za medicinsko informatiko. Kongres v 2 dneh na enem kraju združuje vse strokovnjake na področju medicinske informatike, ki predstavijo svoje znanje, sodelujejo v različnih panelih in predstavljajo najnovejše tehnologije tega področja.
Udeležila sta se ga tudi dva člana Sledilnika in predstavila prispevek Kaj se skriva v ozadju zdravniki.sledilnik.org? Prispevek je med prisotnimi požel veliko zanimanja ter pozitivne in spodbudne povratne informacije. V prispevku je opisano stanje trenutno objavljenih podatkov, kako točni so, koliko sprememb so nam sporočili uporabniki in kako sistem v zaledju deluje. Zanimivo branje za vsakega, ki ga veselijo podatki.
Sodelujoči so bili veseli, da so lahko spletni strani pripeli tudi obraze akterjev. Tudi mi smo bili veseli, da smo veliko kolegov, s katerimi smo do sedaj komunicirali samo preko video konferenc, končno videli v živo ter se jim predstavili. Spletli smo nova poznanstva, ki so gotovo pripomogla pri nadaljnih premikih projekta.
Mediji o nas
- 24ur zvečer, 24.12.2021
- 24ur, 27.12.2021
- Delo, 27.12.2021
- Odmevi, 28.12.2021
- Tarča, 3.2.2022
- Planet 18, 3.1.2022
Kaj si želimo v letu 2023?
Bodimo ambiciozni: želimo si prenovljen, ažuren in uporabniku prijazen nacionalni podatkovni vir za opredelitev osebnih zdravnikov v Sloveniji.
Izbira izbranega zdravnika je z vidika uporabnika na nacionalni ravni trenutno informacijsko nezadostno podprta. Ko se bolnik znajde brez osebnega zdravnika nima dobrega vpogleda v informacije o zdravnikih, ki so na voljo. Hkrati mora zaradi zakonodaje po nekaterih razlagah še vedno fizično priti v ambulanto zdravnika, ki ga želi izbrati. Ta zadnja ovira se je pokazala kot velik problem ob zadnjih zapletih v ZD Ljubljana. Prvi navedeni problem trenutno delno rešuje aplikacija Sledilnika, vendar bi lahko bila korist za bolnika z manjšo modifikacijo nacionalnega sistema še dosti boljši.
Ažurni nacionalni podatkovni vir o zasedenosti izbranih zdravnikov bi lahko omogočal tudi elektronsko prijavo k zdravniku, ki sprejema nove bolnike. Podoben sistem v Sloveniji že s pridom uporabljamo pri eNaročanju, kjer lahko bolnik preko portala izbere natančen termin pri izvajalcu — če mu ta seveda omogoči da si izbere specifični termin in ne samo okvirnega, ki ga izbere iz seznama na portalu zVEM.
Aplikacijo Sledilnika bi v primeru obstoja opisanega novega ali prenovljenega podatkovnega vira brez težav dopolnili tako, da bi posameznik s klikom ali dvema izbral prostega zdravnika, če ga aplikacija prikaže kot ustreznega. Te funkcionalnosti trenutno ne moremo implementirati predvsem zato, ker nimamo zgoraj omenjenega podatkovnega vira. Overjanje identitete uporabnikov je ob trenutni dobri urejenosti slovenske informacijske infrastrukture že danes rešljiv problem.
Ena od možnosti je tudi direktna implementacija našega portala znotraj zVEM. Naša koda je odprto dostopna in delujoča, zato bi lahko te rešitve informatiki NIJZ kadarkoli integrirali v sistem zVEM in tako omogočili uradno in uporabno programsko rešitev, ki je intuitivna, uporabniku prijazna in najpomembneje — že obstaja. Brezplačno. Enako bi lahko storili tudi na ZZZS preko portala moj.zzzs.si. Vseeno pa vidimo rešitev v enotnem kontaktnem mestu za vse storitve v zdravstvu, kot imajo to npr. urejeno v Estoniji.
Tak sistem bi omogočil:
- Hitro implementacijo, ker smo zaradi izdajanja COVID-19 digitalnih potrdil v veliki meri državljanom razdelili način varne avtentikacije. Potrebno jo je samo implementirati v nov sistem za opredeljevanje.
- Večjo pravičnost, saj bi lahko preko novega podatkovnega vira in pridružene aplikacije za prikaz vsi bolniki v Sloveniji ažurno in enakopravno spremljali prosta mesta za izbiro osebnega zdravnika in se prijavljali na njih. Hkrati bi se s tem lahko izognili fizičnim vrstam pred zdravstveni domovi, ki smo jih lahko opazovali pred kratkim.
- Večjo praktičnost za bolnika in manj obremenitev za zdravstveno osebje, saj za prijavo bolniku ne bi bilo več potrebno dodatno obiskovati zdravstvenega doma. Po sami prijavi bi bile možne številne optimizacije nadaljnjih organizacijskih procesov, ki bi jih izvedli s pridruženimi digitalnimi orodji. Tak sistem bi tudi pomagal zdravstvenim domovom, ki jim za te potrebe ne bilo treba izdelovati lastnih aplikacij ali deliti “listkov” s pomočjo varnostnikov.
Vsekakor bi ob snovanju tega novega podatkovnega vira moral upoštevati tudi enakopravnost dostopa za bolnike, ki ne morejo enostavno dostopati do digitalnih storitev. Zato bi zdravstveni domovi za svojo ranljivo populacijo sami vzpostavili tak dostop, da ti bolniki ne bi bili prikrajšani in bi tudi oni lahko dostopali do zdravnikov. Tudi v tem procesu bi bil tak nacionalni vir koristen.
Tak sistem bi lahko uporabljali tudi posamezniki (npr. svojci) in pripadniki podpornih služb, ki navadno pomagajo osebam, ki težje dostopajo do zdravnika in informacijskih storitev. Odličen primer tega je npr. načrt urgentne oskrbe v Londonu.
Verjetno je tak podatkovni vir edini logični korak naprej in ga bomo v prihodnosti gotovo imeli. Tako da trenutno vprašanje glede digitalizacije tega dela zdravstva ni zgolj “kdaj ga bomo imeli?”, ampak — zakaj ga še nimamo?
Zahvala
Največja zahvala gre vsem posameznikom in posameznicam, ki ste brez fige v žepu z nami odkrito sodelovali pri izboljševanju sistema in nam nudili vpogled v drobovje javnega zdravstvenega sektorja. Vaš trud in predanost sta bila pomembna za uspeh projekta in za to smo vam zelo hvaležni. Zavedamo se, da brez vaše pomoči in podpore ne bi bili tako uspešni. Hvala še enkrat za vašo prizadevnost in odlično delo. Dodatno bi se radi zahvalili še Zdravniški zbornici, ki nam je posredovala svoje predloge za izboljšave in skrbela za stalno komunikacijo s strokovno javnostjo. Sistem je veliko bolj kompleksen, kot smo si sprva predstavljali in z vašo pomočjo smo ga počasi razvozlali.
Hvala tudi vsem uporabnikom. Vsa pozitivna sporočila nam vlivajo energijo in nas nagrajujejo za mnoge vložene ure, ki bi jih lahko drugače preživeli drugje, vaše donacije nam omogočajo kritje stroškov in udeležbo na strokovnih dogodkih. Vsaka javna storitev je relevantna le toliko, kot jo ljudje uporabljajo in samo zaradi vas nadaljujemo delo tudi v letu 2023. V želji po bolj dostopnem, prijaznem in digitaliziranem zdravstvu za vse!
In nenazadnje: hvala ožji in širši ekipi Sledilnika, ki je s prostovoljnim delom postavljala in ažurirala sledilnik Zdravniki. Hvala vam za vso energijo, ideje, predloge, konstruktivne kritike, spodbude ter ure in ure vloženega dela, s katerimi dokazujemo, da se z malo dobre volje in veliko znanja lahko zgodijo izjemni projekti in izboljšave.
Besedilo: Luka Petravić, Iztok Štotl in ekipa Sledilnik Zdravniki
Grafike: Alenka Guček in ekipa Sledilnik Zdravniki
Uredili: Marko Brumen, Kaya Tokuhisa in ekipa Sledilnik Zdravniki
Naše delo je prostovoljno, a lahko nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — za boljši danes in jutri vseh nas. Hvala za vašo donacijo, hvala, ker vam ni vseeno!
