Spregledan dejavnik, ki je ključ do pandemije. Ni R.
(Zeynep Tufekci, The Atlantic, 30.9.2020)
Zakaj se zdi, da je širjenje Covid-19 tako … nelogično? Zakaj obstajajo velike razlike med številom okuženih, hospitaliziranih in mrtvih v različnih, a povsem primerljivih okoliščinah in državah? Zakaj je zbolela kolegica in ne jaz, čeprav delava v isti pisarni ali delovni hali?
Zeynep Tufekci v izjemnem članku za The Atlantic argumentira, da odgovor na ta vprašanja leži v prevelikem osredotočanju na napačne kazalnike za spremljanje, razumevanje in ukrepanje proti širjenju COVID-19.
Takšen kazalnik je reprodukcijsko število, ki ga označujemo s črko R. Faktor “R0” oz. “osnovno reprodukcijsko število” v epidemiologiji opisuje, koliko drugih ljudi v povprečju okuži kužna oseba v času svoje kužnosti v populaciji, v kateri so vsi posamezniki dovzetni za okužbo. Za merjenje širjenja se uporablja tudi “efektivno reprodukcijsko število” (Rₑ oziroma R), ki podaja število okužb iz enega vira v dejanski populaciji, v kateri ni nujno, da so vsi posamezniki neokuženi ali neodporni, in upošteva tudi ukrepe oz. vedenjske in okoljske dejavnike širjenja.
Kadar je to število večje od 1, se okužba širi eksponentno; vrednost efektivnega “R” za Slovenijo je po izračunih IJS trenutno 1,3.
Kaj to pomeni? Rₑ nam (matematično gledano) pove, da bi naj vsaka okužena oseba v Sloveniji okužila 1,3 osebe oz. še eno osebo, vsak tretji okuženi pa recimo že dve osebi.
A dejanski vzorec širjenja ni tak, saj gre za povprečje. Širjenje okužbe moramo predstavljati tudi tako, da npr. šest od desetih okuženih oseb ne okuži nobenega drugega, v treh primerih pa se enkrat razširi na partnerja/ko ali prijatelja/co okužene osebe, deseti pa okužbo razširi na štiri sodelavce, s katerimi si vsakodnevno deli pisarno. A najbolj problematični primeri so v resnici tisti, ki so na primer bili v soboto na praznovanju rojstnega dneva, kjer se jih je zbralo deset. Čeprav so načrtovali zabavo zunaj, jih je dež pregnal v zaprte prostore, zaradi močnega vetra in dežja niso odprli oken, zato je bil prostor neprezračen. Tam se jih je zaradi enega okuženega lahko okužilo kar šest.
R se na prvi pogled zdi preprosta številka, a so za njen izračun potrebni kompleksnejši epidemiološki modeli. Tudi njena interpretacija nas lahko zavede, če ne upoštevamo tudi nekaterih drugih pomembnih parametrov in koeficientov, ki opisujejo širjenje virusa.
Težava, ki jo glede števila R izpostavi avtorica, je, da to kljub kompleksnim metodam izračunavanja opisuje le povprečje, ki pa je dokaj slab način opisovanja pojavov, ki so po svoji naravi spremenljivi. Sem spada tudi nalezljivost virusa zaradi različnih okoliščin. Zato bi se morali, trdi, bolj osredotočiti na drugo količino, poimenovano tudi“k”, parameter razpršenosti sekundarnih okužb, ki opisuje, kako spremenljivo je lahko širjenje okužbe in kako pogosto pride do širjenja okužb v grozdih¹.
“Definiranje k je zahtevno, vendar gre v osnovi za vprašanje, ali se virus širi enakomerno ali pa v velikih izbruhih, pri čemer ena oseba okuži veliko ljudi naenkrat. Po devetih mesecih zbiranja epidemioloških podatkov vemo, da gre za ‘prekomerno razpršen’ patogen, kar pomeni, da se ponavadi širi v grozdih, vendar to znanje še ni povsem vstopilo v naš način razmišljanja o pandemiji — ali v naše preventivne prakse.”
Po nekaj mesecih pandemije COVID-19 je vedno bolj očitno, da se SARS-CoV-2 v različnih kontekstih širi zelo neenakomerno. Marsikatera okužena oseba tako ne širi okužbe, medtem pa je po nekaterih raziskavah približno 20 % kužnih oseb odgovornih za 80 % sekundarnih okužb. To pomeni, da prihaja do pojavov izjemne širitve virusa ali superširjenja (angl. superspreading), ko kužna oseba okuži naenkrat pet ali več oseb. Podrobne epidemiološke raziskave iz tujine kažejo, da so dogodki izjemnega širjenja virusa pogosti v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, v katerih se skupaj z okuženo osebo zadržujemo dalj časa. Tako nastanejo grozdi okužb, prenos med gospodinjstvi pa zgolj ohranja širjenje. To pomeni, da bi bilo smiselno prilagoditi tudi taktiko sledenja in preprečevanja nadaljnjih okužb in še pravočasno, ko imamo še sorazmerno malo primerov na ravni celotne populacije, izslediti te grozde superširjenja in jih čimprej zamejiti.
Kaj to pomeni za nas, vsakodnevno? Še vedno je najboljši nasvet, da se druženju v zaprtih, slabo prezračenih prostorih izognemo, a to ni vedno mogoče. Lahko pa poskrbimo za prezračevanje, nosimo maske in ohranjamo fizično razdaljo.
Če vas dinamika širjenja — in predlagana dopolnitev strategije proti COVID-19 — zanima bolj podrobno, vam v branje priporočamo članek Zeynep Tufekci v celoti: Spregledan dejavnik, ki je ključen v tej pandemiji.Več o prezračevanju in o tem, kako se SARS-CoV-2 širi, si lahko preberete v članku iste avtorice: Pogovoriti se moramo o ventilaciji.
Povzela: Zarja Muršič, Marko Brumen in ekipa Sledilnika
¹Število k kot kazalnik poteka epidemije je bilo predlagano kot dopolnilo k številu R v znanem prispevku iz revije Nature v letu 2005. (Lloyd-Smith idr., 2005).
