Tretji odmerek — da, ne, morda in za koga?
Skoraj leto dni po začetku cepljenja je na voljo tudi več raziskav o dolgotrajnosti zaščite proti covidu. Je torej tretji odmerek smiseln, učinkovit?
V zadnjih dnevih leta 2020, ko se je začelo cepljenje, nismo vedeli, kako dolgotrajna bo zaščita. Ko se cepimo, smo zaščiteni proti zaznani okužbi ali proti covidu ali proti težjemu poteku, ki bi vodil v hospitalizacijo, ali pred smrtjo. V tretji klinični fazi je raziskovalke_ce zanimala predvsem učinkovitost proti covidu (simpotmatski okužbi).
Učinkovitost proti simptomatski okužbi
Ta je bila pri vseh cepivih proti covidu, ki so v uporabi v EU, veliko višja, kot je bil pogoj SZO, ki je zahteval njihovo 50 % učinkovitost. Zdaj je minilo že skoraj celo leto od prvih cepljenj. Na razpolago imamo vedno več raziskav o dolgotrajnosti zaščite proti covidu (simptomatski okužbi).
Pri starejših ta počasi upada in se bliža točki 50 % (nekatere raziskave so jo ocenile tudi pod 50 %), kot je vidno na prikazu A.
Učinkovitost proti težjemu poteku bolezni
Kaj pa zaščita ob morebitni okužbi s SARS-CoV-2 proti težjemu poteku, ki vodi v hospitalizacijo? Ta zaščita naj bi se prvih šest mesecev ohranila na zelo visoki ravni.
Razlika med obema je povsem verjetna in pričakovana, saj gre za različne mehanizme imunskega odziva.
Pred zaznano okužbo nas zavarujejo protitelesa, če so ta že prisotna v krvi ter na sluznicah nosnožrelnega predela. A raven teh protiteles po cepljenju in po preboleli okužbi upada, zato jih je na voljo vedno manj. Pred težjim potekom nas tako zavaruje hitra aktivacija različnih celic imunskega odziva, ki so po cepljenju razvile spomin na koničasti protein. Te sprožijo ponovno proizvodnjo protiteles. Druge pa uspešno prepoznavajo okužene celice in jih uničujejo.
A če podrobneje pogledamo in primerjamo dejanske podatke z napovedanimi ocenami učinkovitosti cepiva, vidimo, da je največje neskladje pri starejših, zato je primerno, da dobijo poživitveni odmerek, kot je razvidno iz drugega prikaza.
Zadnje raziskave kažejo, da poživitveni odmerek nudi visoko zaščito tako proti zaznani okužbi kot tudi proti hospitalizaciji in smrti.
Tretji odmerek je primeren za osebe z oslabljenim imunskim sistemom, ki niti po prvih dveh niso razvile dovolj dobrega imunskega odziva po cepljenju. Za te osebe šele tretji odmerek pomeni zaključeno celotno cepljenje in ga lahko dobijo tudi pred pretekom šestih mesecev.
Izraz poživitveni odmerek pa se uporablja za tiste, pri katerih zaščita po prvih dveh odmerkih počasi upada. Tak odmerek se priporoča najprej po šestih mesecih.
Razlika je v tem, da osebam z oslabljenim imunskim sistemom strokovnjaki priporočajo tretji odmerek kot tisti, ki pomeni zaključeno cepljenje, ker prva dva ne delujeta tako kot pri zdravih ljudeh.
Za starejše in ranljivejše pa se priporoča poživitveni odmerek po določenem času, ko začnejo učinki cepljenja slabeti. Predvsem nas poživitveni odmerek zaščiti tudi pred zaznano okužbo in zlasti pri starejših ter ranljivejših nudi tudi boljšo zaščito proti hudi obliki bolezni, ki privede do hospitalizacije, in pred smrtjo.
Za mlajše in zdrave velja, da poživitveni odmerek ni nujno potreben.
Idealen scenarij, a …
Če bi se zdaj vsi istočasno cepili z mRNK cepivi in bi vsi, ki smo se cepili pred nekaj meseci, prejeli še poživitveni odmerek, se koronavirus verjetno med nami nekaj časa ne bi širil. A sčasoma bi se skupnost spremenila — prišle bi nove osebe, kakšne bi odšle — zaščita proti zaznani okužbi bi upadla, pojavile bi se nove različice … Virus bi ponovno prišel med nas. Težko je napovedovati, kaj nas čaka, kako pogosto se bomo cepili in ali bomo imeli covid. Zagotovo pa bo SARS-CoV-2 ostal z nami.
Prihodnjih nekaj mesecev, morda celo let, bo verjetno zmedenih, v skupnosti bomo imeli necepljenje, prebolele, cepljene prebolele in prebolele cepljene ter cepljene z različnim številom odmerkov: enim, dvema, tremi ... Težko bo opravljati raziskave, ki ne bi vključevale mnogo dejavnikov, in še težje bo določiti, kaj v pestri množici dejavnikov priporočati.
Cepljenje je najboljša rešitev v danih razmerah
A kljub temu — ker vemo, da cepljenje proti covidu zmanjšuje število okužb in predvsem hospitalizacij in smrtnih primerov — je cepljenje priporočljivo za vse skupine ljudi, ki se lahko cepijo, saj se na ta način še vedno najbolje zaščiti skupnost.
- S cepljenjem neposredno zaščitimo sami sebe in posredno skupnost.
- Zaščitimo tudi skupine ljudi, ki se ne morejo cepiti (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na kritičnem zdravljenju, mlajše od 12 let in dojenčke …). Na ta način pomembno omejimo širitev okužbe v določeni skupnosti.
- Bolezen bo ostala med nami, a se bo s cepljenjem in prebolelostjo njen usodni vpliv zmanjšal. Modelske raziskave kažejo, da lahko sicer — še bolje kot s tretjim odmerkom — skupnost nabolje zavarujemo tako, da čim večjemu številu ljudi omogočimo prejetje prvega in drugega odmerka cepiva.
Vsekakor je najboljše orodje (ni pa edino) za pot iz pandemije cepljenje, a to mora biti na voljo vsem po svetu. Primerno bi bilo, da čim več neporabljenih cepiv delimo s svetom.
*Poseben primer so še osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Za njih je posebej primeren (nujen) tretji odmerek.
**Poseben primer so tudi osebe cepljene z enim odmerkom J&J, za katere v nekaterih državah priporočajo poživitveni odmerek cepiva mRNK.
Dr. Zarja Muršič je znanstvena komunikatorka, biologinja, kognitivna znanstvenica in sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent.
Objava je nastala kot povzetek njenega zapisa na TW in FB.
Sledilnik je prostovoljna skupnost; z vašim prispevkom nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — za boljši danes in jutri vseh nas. Hvala, ker vam ni vseeno!
Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja.
