Zakaj razlike v številu umrlih?
(2. del)
Odkar smo pred dvema mesecema pisali o razlogih za razlike v številu umrlih, se je veliko spremenilo. Razlike med številom umrlih, ki ga poroča NIJZ, in tem, ki ga poroča vlada, še vedno obstajajo, vendar se je njihova narava bistveno spremenila.
Sredi decembra je NIJZ prešel na nov način poročanja, ki je med drugim prinesel tudi nov način zajemanja podatkov o umrlih s potrjeno okužbo s covid-19. Spremenile so se baze, iz katerih podatke pridobivajo, kot tudi definicija, kdaj se primer upošteva v njihovi statistiki.
Na Sledilniku še naprej uporabljamo oba vira podatkov: vladne podatke, ker so to edini dnevno ažurni podatki, ter podatke NIJZ, ker imajo ti poleg števila umrlih tudi demografske in geografske atribute.
Primerjava skupnega števila umrlih po podatkih vlade in NIJZ
Na spodnjem grafu lahko primerjamo skupno število umrlih, kot jih poroča vlada (modra črta), in število, ki ga poroča NIJZ (vijolična črta). Za primerjavo je dodana tudi siva črta, ki predstavlja prejšnjo časovno serijo podatkov NIJZ, preden so 12. 12. 2020 prešli na nov, elektronski sistem. Razlog za spremembo je bilo zamudno poročanje iz zdravstvenih zavodov in DSO-jev, kjer je zaradi preverjanj in popravkov lahko trajalo tudi mesec ali več, preden so končni podatki prispeli do NIJZ.
Kot je razvidno iz grafa, je zdaj skupno število umrlih po poročanju NIJZ višje od skupnega števila, ki ga poroča vlada. Toda za razliko od prejšnjega načina poročanja, ko bi se obe krivulji sčasoma bolj ali manj uskladili — treba bi bilo samo nadomestiti zaostanek v poročanju –, bosta zdaj obe ostali vsaka zase. Zakaj? Zato moramo najprej razumeti oba podatkovna vira.
Dnevno poročanje vlade
Vlada dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Pri Sledilniku te podatke tudi neodvisno preverjamo, saj od Ministrstva za zdravje dobimo poročilo o umrlih v bolnišnicah, po novem pa prek Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dnevno izvemo tudi število umrlih v DSO-jih. Gre za podatke o umrlih v preteklih 24 urah na covid oddelkih v bolnišnicah, negovalnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah ter rdečih conah domov za starejše.
Ali prihaja pri teh podatkih do kakšnih zapletov? Občasno se to dogaja. Bolnišnice in DSO-ji naj bi za poročanje uporabljali presečno uro 8.00 zjutraj. In gotovo se smrti zgodijo ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, ki jih ne uspejo pravočasno zavesti in poročati isti dan. Za DSO-je še posebej velja, da zaradi neurejenega in neinformatiziranega načina poročanja in večje preobremenjenosti vsi DSO-ji ne poročajo dnevno, prihaja do zamud, zato se končno poročilo o stanju pogosto popravlja tudi po tem, ko je vlada za tisti dan že objavila podatke na tiskovni konferenci in na Twitterju.
Do drugačnega zapleta pa lahko pride v primerih, ko so bolniki v bolnišnicah — po navadi na intenzivni negi — tri tedne ali še dlje. V tem primeru jih včasih zaradi pomanjkanja kapacitet na covid intenzivnih oddelkih prestavijo na običajne intenzivne oddelke. Seveda morajo pred tem imeti negativen PCR-test. Če tak bolnik pozneje žal umre, ne bo zaveden v dnevni vladni statistiki, saj ni umrl na covid oddelku. Kljub temu, da je vzrok smrti jasen, v vladno covid statistiko tako ne bo vključen.
Vladni podatki imajo vseeno eno veliko prednost: predstavljajo edino ažurno dnevno informacijo o umrlih zaradi covida-19. Imajo pa tudi eno veliko pomanjkljivost: iz njih ne izvemo ničesar o demografskih ali drugih značilnostih umrlih. Vemo samo, ali so umrli v bolnišnici ali v DSO-ju. Če je oseba umrla izven bolnišnice, na primer doma, je v teh podatkih sploh ni. V nobenem primeru pa za umrle, ki jih dnevno poroča vlada, ne dobimo podatkov o spolu, starosti in kraju prebivanja.[1]
Prenovljeno poročanje o umrlih na NIJZ
Ena od velikih prednosti podatkov, ki jih pripravlja NIJZ, je, da vsebujejo spol, starost, informacijo o tem, ali gre za oskrbovanca DSO, in po novem tudi regijo prebivanja.[2] Druga prednost novega zajema podatkov je, da vključuje vse smrti, tudi tiste, ki se zgodijo zunaj zdravstvenih in drugih zavodov. Predvsem pa gre za bistveno bolj kakovostne podatke, saj so pridobljeni na podlagi elektronskih registrov in zaradi združevanja dveh virov omogočajo tudi mnogo boljšo premostitev zamud pri registraciji smrti kot prejšnji način poročanja.
NIJZ za svoje poročanje uporablja dva vira. Glavni vir je Centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Vsaka smrt v Sloveniji (in Slovencev v tujini) se najprej zabeleži v matičnem registru na upravni enoti, od koder se zberejo v Centralni register prebivalcev (CRP).[3] Ti podatki so potem uvoženi v CRPP, kjer se vodijo tudi podatki o opravljenih PCR- in HAT-testiranjih za covid-19. NIJZ upošteva v svojem poročanju vsako smrt v CRPP, za katero je bila v prejšnjih 28 dneh prvič potrjena okužba. Dodatno so upoštevane tudi osebe, pri katerih je bila okužba potrjena po smrti.
Ker pa prihaja pri registraciji smrti (prek matičnega registra in CRP) v CRPP do zamikov, to na NIJZ nadomestijo s pomočjo drugega vira: Evidence o nalezljivih boleznih (ENB), ki je bila prej edini vir NIJZ poročanja.
V tej evidenci so zavedene prijave smrti, ki so po klinični presoji zdravnika ali mrliškega oglednika nastopile zaradi covid-19.
Teh smrti je zato seveda manj, saj je umrlih zaradi covida manj kot vseh, ki so umrli v 28 dneh po pozitivnem testu s covidom. Dodatno jih je v ENB manj, kot vemo od prej, ker prihaja do nepopolnega poročanja in zamud pri vnosu v to evidenco. Toda ta premostitev je samo začasna, saj so te osebe prej ko slej zavedene tudi v CRPP. Kljub temu NIJZ opozarja, da zaradi tega podatki niso primerni za dnevno poročanje, zato jih poroča tedensko. Tako jih poročamo tudi mi.
Na prvem grafu lahko vidimo tedenske zamike — in tudi, kako se podatki sproti dopolnjujejo. S črtkano vijolično črto so označeni podatki iz treh prejšnjih tedenskih poročil NIJZ. Vidimo lahko celo, da se število popravkov v zadnjih tednih malce zmanjšuje, kar je pričakovano glede na umirjanje števila smrti. Iz tega grafa lahko tudi sklepamo, da se bo rahel upad hitrosti naraščanja, ki ga vidimo na najnovejših NIJZ podatkih, ob naslednjem poročilu vseeno popravil navzgor. Proti koncu tedna lahko NIJZ kumulativa celo pade pod vladno kumulativo, preden jo v ponedeljek spet prehiti. V vsakem primeru pa so razlike med NIJZ in vladnimi podatki bistveno manjše, kot so bile pri prejšnjem načinu poročanja; poleg tega so, z izjemo zadnjih dveh tednov, podatki NIJZ skoraj popolni.
Kaj prikazati na Sledilniku?
In zdaj nastopi dilema: po eni strani imamo dnevno ažurne podatke, po drugi strani pa manj ažurne podatke, ki pa so bogatejši za ključne demografske atribute. Poleg tega imata oba vira različni definiciji, po kateri se oseba šteje kot umrla s covidom: ali zato, ker je umrla na covid oddelku v bolnišnici ali DSO-ju, ali, ker je umrla v 28 dneh po pozitivnem testu. To seveda v nekaterih — po besedah NIJZ redkih — primerih lahko pomeni, da so umrli zaradi nečesa drugega. Po drugi strani pa podatki ne vključujejo oseb, ki so očitno umrle zaradi covid-19, a je od pozitivnega testa preteklo več kot štiri tedne.
Katere podatke izbrati?
Odgovor je enostaven: oboje, saj se nam zdijo tako prvi kot drugi pomembna in koristna informacija — pomembno je dnevno spremljanje smrti in pomembna je možnost analize po starosti, spolu in regiji prebivanja. Na infokartici na vrhu strani in v prvih dveh grafih, na katerih prikazujemo dnevne podatke, so uporabljeni vladni podatki, saj so na voljo dnevno in za tekoči dan do 8. ure zjutraj. Uporabljeni so tudi na grafu Umrli, kjer so prikazane smrti glede na kraj smrti (bolnice, ICU). Toda druga dva prikaza na tem grafu, ki ločuje umrle glede na to, ali so oskrbovanci DSO-ja ali ne, ter po starostni strukturi, pa uporabljata podatke NIJZ, ki edini poročajo o teh podatkih. Enako velja za graf o skupnem številu umrlih po starostnih skupinah in zemljevid umrlih po regijah. Podatki o umrlih na zemljevidu in grafih po občinah se ne osvežujejo več, toda ta prekinitev podatkovnega toka je po zagotovilih NIJZ samo začasna.
To pa preprosto pomeni, da se skupne vsote umrlih med skupinama grafov, ki prikazujejo umrle, razhajajo zaradi različnega načina zajema oz. obdelave podatkov. Trenutna razlika je po NIJZ podatkih 191 umrlih več od vladnih podatkov (vključno z nedeljo, 17. 1. 2021). Med tednom se bo razlika navidezno zmanjševala, saj se bodo vladni podatki dnevno ažurirali, podatki NIJZ-ja pa se bodo posodobili šele v ponedeljek. Z olajšanjem pa lahko v zgornjem grafu opazimo, da je sicer razlika med obema časovnima serijama precej konstantna.
Nobeni podatki niso popolni
Zanimivo je, da smo prejemali bistveno več vprašanj o razliki v številu umrlih, ko so bile vladne številke višje od številk NIJZ-ja, kot jih dobimo zdaj, ko je stanje nasprotno. Ali je to odraz stopnje zaupanja v različne vire, pa ne bi želeli soditi.
Pomembno je, da se zavedamo, da za vse kazalnike, ki jih objavljamo (in to ne velja samo za umrle), obstajajo pomembne pomanjkljivosti v njihovih definicijah, v načinu zbiranja podatkov, njihovem vnosu, možnosti napak in popravkov za nazaj. Če se tega zavedamo, je vseeno mogoče skozi čas spremljati posamezno časovno serijo in iz nje izluščiti bistvene trende. Večja težava je, kadar se skozi čas spreminjajo definicije ali načini zbiranja podatkov — takrat je pri prepoznavanju trendov treba upoštevati tudi to. Čeprav se trudimo, da bi vse te nianse kar najbolje predstavili, se zavedamo, da številne opombe pod grafi in FAQ-razlage pogosto niso dovolj. Toda za vas, ki ste prebrali tole razlago do konca, bo, upamo, zadostovalo — vsaj do naslednjega dela te serije člankov. ;)
[1] To ni čisto res: na bolnišničnem poročilu sta za večino umrlih zavedena spol in starost. Toda ti podatki so zapisani v opombah, in to na nesistematičen način: včasih podatkov za posamezno bolnišnico sploh ni, gre pa tudi za ročni vnos, ki včasih navaja starost, včasih pa (okrajšano) letnico rojstva (znajdi se, kdor se more?). Lahko si predstavljate, da nočemo tvegati, da bi zamešali ti dve številki!
[2] Prejšnji način poročanja je vseboval tudi občino prebivanja. Teh podatkov zaenkrat NIJZ ne poroča več, a ker so še vedno v procesu vzpostavljanja novega sistema poročanja, računamo, da bo tudi ta podatek kmalu spet vključen.
[3] Iz CRP-ja tudi mi pridobivamo podatke o skupnem številu smrti, ki jih uporabljamo v grafih o presežnih smrtih. Ker so podatki za zadnje tedne še zelo nepopolni, ne prikazujemo ažurnih podatkov, temveč zaključimo podatke s približno 10-dnevno zakasnitvijo.
