Zakaj razlike v številu umrlih?

3. del: “Usklajevanje” smrti med vlado in NIJZ

Skupno število umrlih, ki ga poročamo na info kartici na vrhu naše strani, se od 9. 2. 2021 bistveno razlikuje skupnega števila umrlih, ki ga na strani z aktualnimi podatki o epidemiji COVID-19 v Sloveniji poroča vlada — pa čeprav dnevno poročamo iste številke novih žrtev koronavirusa.

Vlada oz. Ministrstvo za zdravje sta namreč tisti dan začela s tedenskim “usklajevanjem” svojih podatkov s podatki NIJZ. Ta “uskladitev” je posledica nerazumevanja narave podatkov in njena implementacija je zgrešena. V tretjem delu te serije člankov poskusimo razložiti, zakaj.

Pred kratkim smo v članku Zakaj razlike v številu umrlih? (2.del) pojasnili razlike v številu smrti, ki jih poročata vlada in NIJZ. Gre za dva različna kazalnika, ki merita različne stvari, in imata vsak svoje prednosti in pomanjkljivosti. Razumemo, da bi ljudje radi slišali samo eno “pravo” številko. A pri podatkih to ni vedno tako enostavno. Nobena od poročanih številk ni “prava” in nobena tudi ni popolna — obe skupaj pa nudita boljši vpogled.

A v resnici imamo srečo, da se v naši državi poroča obe vrednosti. To nam daje bolj poglobljen uvid v dinamiko smrtnosti, ki je posledica novega koronavirusa — seveda na račun preprostosti in nedvoumnosti.

Zato izražamo razočaranje, da so se pristojni na MZ/vladi navkljub našemu opozorilu odločili, da pričnejo z “usklajevanjem” števila smrti med vlado in NIJZ — čeprav bo to informativnost podatkov zgolj poslabšalo.

Grafični prikaz števila pozitivnih oseb, hospitaliziranih oseb, oseb na intenzivni negi in oseb, odpuščenih iz bolnišnične oskrbe, na posamezen dan (od 19. 10.) ter skupnega števila umrlih oseb (od 12. 3.). Vir: gov.si

Tako lahko na vladnem prikazu aktualnih podatkov dne 9. 2. vidimo opazen skok, ko so vladno število umrlih “uskladili” za dobrih 250 oseb (izsek grafa je prikazan na levi). Kot so zapisali, bodo od sedaj naprej redno tedensko izvajali:

“uskladitev evidence s podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Evidence NIJZ so edine uradne za območje celotne Slovenije, saj so jim dolžni poročati vsi izvajalci. Podatki, ki jih zbiramo na Ministrstvu za zdravje, namreč niso uradni podatki, saj temeljijo na nedokončnem dnevnem poročanju s strani bolnišnic, domov za starejše (podatki o bolnikih, odpuščenih iz bolnišnic in umrlih) in NIJZ (dnevni podatki o testiranjih in odkritih okužbah).”

Takšna uskladitev je s podatkovnega vidika zgrešena, na kar smo tudi opozorili pristojne na ministrstvu.

Vlada namreč dnevno ažurno poroča o številu umrlih zaradi covida na podlagi poročil, ki jih dobi dnevno iz slovenskih bolnišnic in domov za starejše občane (DSO). NIJZ poroča uradne podatke o smrtih s covidom, pri čemer iz več različnih uradnih evidenc zbira osebe, ki so umrle v 28 dneh po prvem potrjenem testu za okužbo z novim koronavirusom. Ker pri registraciji smrti v teh evidencah prihaja do zamikov, so podatki NIJZ za zadnjih par tednov nepopolni.

V veliki meri so v obe številki zajete iste smrti — vendar se ne prekrivata popolnoma:

• vladne številke na primer ne zajemajo oseb, ki so zaradi covida umrle doma, ali pa ljudi, ki so v bolnicah ali DSO-jih umrli zaradi drugih vzrokov (na ne covid oddelkih), a so covid preboleli v prejšnjih 28 dneh;
• NIJZ številke ne zajemajo oseb, ki so v bolnišnici ali DSO-ju umrli zaradi posledic covida, a več kot 28 dni po potrjeni okužbi.

Že to je zadosten razlog, da je obe številki nemogoče enostavno uskladiti. Na naslednjo težavo pri usklajevanju naletimo zaradi dejstva, da so podatki NIJZ zaradi omenjenih zamikov pri registraciji smrti za zadnja dva tedna nepopolni in se kasneje dopolnjujejo za nazaj. Na spodnjem grafu se to lepo vidi: prikazani so najnovejši podatki (polna črta) in podatki za prejšnja dva tedna (črtkani črti). Taki zamik so za tovrstne podatke običajni, zato tudi niso primerni za ažurno poročanje.

Na naslednjem grafu so še enkrat prikazane iste tri časovne serije, dodani pa so tudi dnevni podatki vlade (rdeča črta). Na njem je jasno razvidno, da ima vlada za zadnje dva tedna bolj ažurne podatke kot NIJZ. Rdeča črta je nad vijolično, saj je bilo v tem trenutku vladi poročanih več umrlih v preteklih dveh tednih, kot so teh poročil preko registrov uspeli zbrati na NIJZ.

Dolgoročno pa je skupno število po vladnih podatkih nižje od podatkov NIJZ, saj v njih niso zajeti ljudje, ki so umrli doma, ali ljudje, ki so v bolnicah ali DSO-jih umrli zaradi drugih vzrokov v 28 dneh od potrjene okužbe¹.

Vlada — Ministrstvo za zdravje — torej svoje v osnovi nižje številke uskljajuje s številkami NIJZ, ki so za zadnja dva tedna nižje od vladnih, ker so še nepopolne (nato pa se zvišajo, ko se dopolnijo evidence).
Zveni smiselno? Ne. A žal je “usklajevanje” v praksi še bolj nerazumljivo.

Iz primerjave vladne in NIJZ tabele je namreč razvidno, da se niti tako “usklajeni” podatki sploh ne ujemajo. Zadnje “usklajevanje” se je zgodilo v torek 16. 2. 2021 na podatkih za 15.2 . Na prvi sliki spodaj vidimo, da je tisti dan po NIJZ poročilu umrlo skupaj 3981 oseb. Glede na zgoraj citirano opombo bi pričakovali, da bo takšna tudi “usklajena” vsota smrti v vladni tabeli. Toda tam je zavedeno skupaj 3984 oseb do istega datuma².

Poročilo NIJZ “Umrljivost v tedenskih številkah”, 15. 2. 2021. Vir: NIJZ

Aktualni podatki o epidemiji COVID-19 v Sloveniji. Vir: gov.si

Novo “usklajevanje” torej na silo združuje dve časovni seriji, ki ne merita točno iste stvari. Poleg tega bolj ažurne podatke posodablja z manj ažurnimi. In to počne na način, ki nam ni razumljiv, saj iz pojasnil ni jasno, kako navkljub “uskladitvi” pride do razhajanj med obema vrednostima³.

Podatki NIJZ predstavljajo uradno evidenco umrlih in zaradi svoje definicije in zajema predstavljajo tudi podatke, ki se običajno uporabljajo v mednarodnih primerjavah. Vladni podatki pa nam omogočajo dnevno ažuren vpogled v smrtnost in še posebej v stanje v bolnišnicah in DSO-jih.
Nobena od teh številk ni “prava” in nobene potrebe ni po tem, da bi ju na silo združevali.
Na naši strani bomo še naprej objavljali podatke o umrlih iz obeh virov in se trudili čim bolj jasno in transparentno pisati o virih podatkov, ki jih uporabljamo⁴. Vladnega “hibridnega” števila skupnih smrti zaradi navedenih pomankljivosti ne bomo objavljali.

Hkrati razočarani ugotavljamo, da skoraj leto dni po razglasitvi epidemije covid-19 na področju razumevanja in dostopa javnih podatkov za boljše upravljanje epidemije — razen redkih izjem — nismo napredovali, ampak očitno celo nazadujemo.

Pripravil: Sledilnik.org
Prizadevanja naše prostovoljne skupnosti za objavo in analizo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja lahko podprete z deljenjem objav ali s prispevki.

Tako nam boste pomagali ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — za boljši danes in jutri vseh nas. Hvala, ker vam ni vseeno!

¹ V celotni epidemiji do sedaj je po podatkih NIJZ umrlo 3979 ljudi, po dnevnem poročanju vlade pa 3745 (17.2.2021).

² Enako velja za (prvo) uskladitev 9. 2., ko je NIJZ za prejšnji dan poročal o 3894 umrlih, vlada pa o 3910.

³ Če se res potrudimo, lahko najdemo način, kako bi bilo mogoče priti do teh številk. Če namreč na MZ/vladi v torek vzamejo podatke NIJZ za nedeljo in jim prištejejo svoje podatke za ponedeljek, bi to razložilo, zakaj se ne ujemajo ne za nedeljo, ne za ponedeljek.

⁴ Na infokartici na vrhu strani uporabljamo vladno številko dnevno umrlih, ter vsoto vseh teh dnevnih smrti od začetka epidemije. Na grafih se pojavljata obe številki: kadar so uporabljeni demografski podatki o osebi (spol, starost, ali DSO status) gre za podatke NIJZ, sicer pa za vladne podatke. Pri prikazu podatkov NIJZ zadnja dva tedna označujemo s svetlo rumeno, da poudarimo, da gre za nepopolne podatke.