“Bi lahko[…] kdo od vasih kolegov izracunal smrtnost v prvem in drugem delu epidemije? (19/11/2020)”
Smrtnosti bolezni ali okužbe še ne moremo izračunati, ker ne poznamo točnih ocen števila vseh okuženih ali obolelih. Kar lahko izračunamo, je stopnja umrljivosti prijavljenih primerov (ang. case fatality rate — CFR), pa tudi ta izračun za drugi val ne more biti zanesljiv, ker le-ta še ni zaključen in bodo umrli tudi nekateri od tistih prijavljenih primerov, ki so v tem trenutku okuženi ali bolni. Oceno CFR za prvi val lahko naredimo iz razmerja med skupnim številom prijavljenih primerov ob koncu prvega vala, t.j. 1468 na dan 20.maj, in skupnim številom smrti ob koncu prvega vala, t.j. 109 smrti na dan 1.junij. Razmerje znaša 7,4% Pri drugem valu je preračun manj zanesljiv, saj ne vemo, koliko prijavljenih primerov bolezni še ni prebolelo oz. kakšen je primeren zamik med potrditvijo primera in smrtjo.Trenutno so skupne številke, z ustreznimi datumi, take:
964–109 = 855 smrti do dne 19.11.2020
42.685–1.468 = 41.217 primerov do dne 5.11.2020 (ustreza zamiku 14d)
32.516–1.468 = 31.048 primerov do dne 29.10.2020 (ustreza zamiku 21d)
19.322–1.468 = 17.854 primerov do dne 22.10.2020 (ustreza zamiku 28d)
In ustrezni deleži smrti za drugi val do sedaj glede na prijavljene primere:
- ob 28-dnevnem zamiku 4,8 %
- ob 21-dnevnem zamiku 2,8 %
- ob 14-dnevnem zamiku 2,1 %
Zaključimo lahko, da je razmerje v drugem valu nekoliko nižje kot v prvem. Ob tem je najverjetnejši vzrok za razliko bolj temeljito testiranje vseh primerov s simptomi v drugem valu, za razliko od prvega vala, ko so bili v času najvišje okuženosti testirani predvsem bolniki ob sprejemu v bolnišnico. Za razumevanje težav pri ocenjevanju teh deležev priporočam sestavek, ki smo ga pripravili na Sledilniku.
#PRESS: odgovore medijem objavljamo v roku 24–48 ur tudi tukaj, saj želimo, da so vsi podatki, ki si zaslužijo objavo, na voljo javnosti.
